Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope. Otroci na prvi obisk čakajo do 10 mesecev, odrasli do dve leti. To se posledično kaže tudi v izjemno majhnem številu sodnih izvedencev s področja klinične psihologije, kar močno podaljšuje postopke, tudi če so vpleteni otroci. Izvedence se namreč praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko je konflikt med staršema zelo hud. Dlje ko je otrok pod takim, bolj je to zanj škodljivo. Na mizi je več rešitev, med drugim predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi ljudje, o katerih psihologi trdijo, da so slabo izobraženi in brez kompetenc. Stroka meni, da gre za nedopusten in zelo nevaren predlog.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Alarmantno pomanjkanje sodnih izvedencev s področja klinične psihologije
Vseh sodnih izvedencev s področja klinične psihologije za celotno Slovenijo je 24, za področje klinične psihologije otrok samo 17. Stanje je postalo še posebej alarmantno z uveljavitvijo družinskega zakonika. Število novih zadev se je s 160 na leto povečalo na 600. Na izvedenca je tako treba čakati približno tri mesece, nato pa še tri mesece, da izvedenec izdela izvedensko mnenje.
Vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel: “To daljša postopke, kar je še posebej pri otrocih nesprejemljivo.”
Izvedence se praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko gre za zelo hud konflikt med starši, ki so lahko osebnostno tudi problematični. Dlje ko je otrok pod pritiskom staršev, bolj je zanj to škodljivo.
Sodni izvedenci tudi diplomanti teološke fakultete?
Ne ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da gre pri pomanjkanju sodnih izvedencev s področja klinične psihologije že za nacionalni problem. Pripravili so več ukrepov, med drugim pa je na mizi tudi predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi družinski terapevti, ki po mnenju kliničnih psihologov niso ustrezno izobraženi. Sodni izvedenci bi tako lahko postali tudi diplomanti teološke fakultete, ki so na drugi stopnji končali študij družinske in zakonske terapije.
Gre za star predlog, vendar, kot dodaja vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za pravosodno upravo na ministrstvu za pravosodje Evelin Pristavec Tratar, ministrstvo ne more biti jeziček na tehtnici, tako da bo predlog realen šele, ko ga bo utemeljila stroka. Ministrstvo za pravosodje se je obrnilo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in vprašalo za mnenje, ali gre za prepletanje področij, za podobne študijske programe in ali bi lahko družinski terapevti opravljali izvedenstvo. Ministrstvo za pravosodje dokončnega odgovora ministrstva za izobraževanje ni prejelo.
Stroka odločno proti: “Gre za nevaren predlog!”
Stroka, združena v zbornici kliničnih psihologov, meni, da je tak predlog nedopusten.
Bernarda Dobnik Renko: “Gre predvsem za diagnostični in ne terapevtski postopek.”
Da družinski terapevti nimajo ustreznih znanj in kompetenc, meni tudi predsednica komisije za sodno izvedenstvo dr. Alenka Sever. “Gre za lobiranje, iskanje zaposljivosti in druge motive za prodiranje v družbo. To je nevarno. Otrok bo vse življenje do smrti plačeval za neustrezno odločitev nekompetentnega sodnega izvedenca.”
Proti predlogu je tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je sama dolgoletna sodna izvedenka na področju psihiatrije in tudi družinska terapevtka. Poudarila je, da lahko mnenja za sodišča v družinskih zadevah pripravljajo specialisti psihiatrije, pedopsihiatrije in klinične psihologije. “Če so ob tem še družinski terapevti, je to dobro. Sem pa odločno proti, da bi družinski terapevti opravljali tudi izvedensko delo, če nimajo posebne izobrazbe za izvedensko delo in znanj, ki jih to delo zahteva. Odločno nasprotujem temu, da bi lahko sodni izvedenci postali terapevti brez omenjenih specializacij.”
Izpodbijanje izvedenskih mnenj si bodo privoščili premožnejši
Alenka Sever je opozorila tudi, da bodo slaba izvedenska mnenja nekompetentnih sodnih izvedencev izpodbijale premožne stranke.
“Stranke, ki si to lahko privoščijo in plačajo, bodo slaba izvedenska mnenja izpodbijale. Še dobro mnenje se da izpodbiti. Dogajalo se bo to, da če ne boš imel denarja, bo izvedenstvo naredil tisti, ki bo najbolj poceni.“
Da so že zdaj velike razlike v kakovosti posameznih sodnih izvedencev, se zavedajo tudi na zbornici kliničnih psihologov.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so tako sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Dr. Polona Matjan Štuhec je bila dolga leta sodna izvedenka, vendar je zaradi neurejenosti področja to delo končala. “Kolegov, ki ne dosegajo standardov, ne moreš urediti prostovoljno. Za to morata biti volja in želja države, da to sama regulira ali pa da ustrezna pooblastila.”
Na ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi pravne podlage za izvedbo disciplinskih postopkov proti sodnim izvedencem. Do zdaj to ni bilo mogoče.
Nedopustne čakalne dobe pri kliničnih psihologih
Vzrok za pomanjkanje sodnih izvedencev je v močno podhranjeni mreži specialistov klinične psihologije že na primarni ravni zdravstva. Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope in pod svetovnim povprečjem. Otroci na pregled pri specialistu klinične psihologije čakajo do deset mesecev, odrasli pa na terapevtsko obravnavo tudi do dve leti, lahko se tudi zgodi, da ne dobijo prostora za terapijo pri kliničnem psihologu.
Alenka Sever: “Če nekoga po možganski poškodbi obsodiš na dve leti čakalne dobe, je vseeno, tudi če ga nikoli ne obravnavaš. V dveh letih se oblikuje in razvije toliko patoloških vzorcev, da potem delo skoraj ni več mogoče. To so ljudje, ki prvi končajo na cesti in nimajo možnosti nove zaposlitve, patologija v družini pa se le povečuje.“
Sodna izvedenka Bernarda Dobnik Renko je opozorila, da bi veliko psihologov želelo delati specializacijo, vendar za to ni možnosti, čeprav bi dolgoročna širitev mreže kliničnih psihologov pomenila prihranek. V ambulantah obravnavajo zelo veliko primerov, ki so posledica travmatičnih dogodkov, kot so prometna nesreča, smrt v družini ali ločitev. “V takih primerih bi bila na mestu krizna intervenca takoj po dogodku. Če bi to lahko storili, pri veliki večini otrok posttravmatskih stresnih motenj niti ne bi bilo. Če pa taka stvar čaka devet mesecev, se motnje stopnjujejo, postanejo kronične in zahtevajo daljšo ter dražjo obravnavo.”
“Duševno zdravje očitno ni prioriteta“
Problem dolgih čakalnih dob je v sistemu specializacij, saj specializacije za klinične psihologe krijejo posamezni zdravstveni zavodi. Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije dr. Sana Čoderl Dobnik: “Zdravstveni zavodi z denarjem, ki ga imajo na voljo, ravnajo v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami. Očitno duševno zdravje ni prioriteta.”
Zdenka Čebašek Travnik je tako opozorila, da so specialisti klinične psihologije za zdravstvene zavode predvsem strošek. Za celostno rešitev vprašanja klinične psihologije in posledično tudi vprašanje sodnih izvedencev bi po njenem mnenju nujno potrebovali zakon, ki bi specializacije kliničnih psihologov uredil podobno, kot so urejene specializacije za zdravnike.
Na ministrstvu za zdravje se strinjajo, da družinski terapevti niso usposobljeni za klinično diagnostiko. Načrtujejo spremembo zakonodaje, s katero bomo načrtovanje specializacij zdravstvenih delavcev uredili nacionalno in določili pristojnosti odločanja o številu kadrov. Temu naj bi sledilo tudi ustrezno financiranje.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope. Otroci na prvi obisk čakajo do 10 mesecev, odrasli do dve leti. To se posledično kaže tudi v izjemno majhnem številu sodnih izvedencev s področja klinične psihologije, kar močno podaljšuje postopke, tudi če so vpleteni otroci. Izvedence se namreč praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko je konflikt med staršema zelo hud. Dlje ko je otrok pod takim, bolj je to zanj škodljivo. Na mizi je več rešitev, med drugim predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi ljudje, o katerih psihologi trdijo, da so slabo izobraženi in brez kompetenc. Stroka meni, da gre za nedopusten in zelo nevaren predlog.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Alarmantno pomanjkanje sodnih izvedencev s področja klinične psihologije
Vseh sodnih izvedencev s področja klinične psihologije za celotno Slovenijo je 24, za področje klinične psihologije otrok samo 17. Stanje je postalo še posebej alarmantno z uveljavitvijo družinskega zakonika. Število novih zadev se je s 160 na leto povečalo na 600. Na izvedenca je tako treba čakati približno tri mesece, nato pa še tri mesece, da izvedenec izdela izvedensko mnenje.
Vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel: “To daljša postopke, kar je še posebej pri otrocih nesprejemljivo.”
Izvedence se praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko gre za zelo hud konflikt med starši, ki so lahko osebnostno tudi problematični. Dlje ko je otrok pod pritiskom staršev, bolj je zanj to škodljivo.
Sodni izvedenci tudi diplomanti teološke fakultete?
Ne ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da gre pri pomanjkanju sodnih izvedencev s področja klinične psihologije že za nacionalni problem. Pripravili so več ukrepov, med drugim pa je na mizi tudi predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi družinski terapevti, ki po mnenju kliničnih psihologov niso ustrezno izobraženi. Sodni izvedenci bi tako lahko postali tudi diplomanti teološke fakultete, ki so na drugi stopnji končali študij družinske in zakonske terapije.
Gre za star predlog, vendar, kot dodaja vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za pravosodno upravo na ministrstvu za pravosodje Evelin Pristavec Tratar, ministrstvo ne more biti jeziček na tehtnici, tako da bo predlog realen šele, ko ga bo utemeljila stroka. Ministrstvo za pravosodje se je obrnilo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in vprašalo za mnenje, ali gre za prepletanje področij, za podobne študijske programe in ali bi lahko družinski terapevti opravljali izvedenstvo. Ministrstvo za pravosodje dokončnega odgovora ministrstva za izobraževanje ni prejelo.
Stroka odločno proti: “Gre za nevaren predlog!”
Stroka, združena v zbornici kliničnih psihologov, meni, da je tak predlog nedopusten.
Bernarda Dobnik Renko: “Gre predvsem za diagnostični in ne terapevtski postopek.”
Da družinski terapevti nimajo ustreznih znanj in kompetenc, meni tudi predsednica komisije za sodno izvedenstvo dr. Alenka Sever. “Gre za lobiranje, iskanje zaposljivosti in druge motive za prodiranje v družbo. To je nevarno. Otrok bo vse življenje do smrti plačeval za neustrezno odločitev nekompetentnega sodnega izvedenca.”
Proti predlogu je tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je sama dolgoletna sodna izvedenka na področju psihiatrije in tudi družinska terapevtka. Poudarila je, da lahko mnenja za sodišča v družinskih zadevah pripravljajo specialisti psihiatrije, pedopsihiatrije in klinične psihologije. “Če so ob tem še družinski terapevti, je to dobro. Sem pa odločno proti, da bi družinski terapevti opravljali tudi izvedensko delo, če nimajo posebne izobrazbe za izvedensko delo in znanj, ki jih to delo zahteva. Odločno nasprotujem temu, da bi lahko sodni izvedenci postali terapevti brez omenjenih specializacij.”
Izpodbijanje izvedenskih mnenj si bodo privoščili premožnejši
Alenka Sever je opozorila tudi, da bodo slaba izvedenska mnenja nekompetentnih sodnih izvedencev izpodbijale premožne stranke.
“Stranke, ki si to lahko privoščijo in plačajo, bodo slaba izvedenska mnenja izpodbijale. Še dobro mnenje se da izpodbiti. Dogajalo se bo to, da če ne boš imel denarja, bo izvedenstvo naredil tisti, ki bo najbolj poceni.“
Da so že zdaj velike razlike v kakovosti posameznih sodnih izvedencev, se zavedajo tudi na zbornici kliničnih psihologov.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so tako sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Dr. Polona Matjan Štuhec je bila dolga leta sodna izvedenka, vendar je zaradi neurejenosti področja to delo končala. “Kolegov, ki ne dosegajo standardov, ne moreš urediti prostovoljno. Za to morata biti volja in želja države, da to sama regulira ali pa da ustrezna pooblastila.”
Na ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi pravne podlage za izvedbo disciplinskih postopkov proti sodnim izvedencem. Do zdaj to ni bilo mogoče.
Nedopustne čakalne dobe pri kliničnih psihologih
Vzrok za pomanjkanje sodnih izvedencev je v močno podhranjeni mreži specialistov klinične psihologije že na primarni ravni zdravstva. Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope in pod svetovnim povprečjem. Otroci na pregled pri specialistu klinične psihologije čakajo do deset mesecev, odrasli pa na terapevtsko obravnavo tudi do dve leti, lahko se tudi zgodi, da ne dobijo prostora za terapijo pri kliničnem psihologu.
Alenka Sever: “Če nekoga po možganski poškodbi obsodiš na dve leti čakalne dobe, je vseeno, tudi če ga nikoli ne obravnavaš. V dveh letih se oblikuje in razvije toliko patoloških vzorcev, da potem delo skoraj ni več mogoče. To so ljudje, ki prvi končajo na cesti in nimajo možnosti nove zaposlitve, patologija v družini pa se le povečuje.“
Sodna izvedenka Bernarda Dobnik Renko je opozorila, da bi veliko psihologov želelo delati specializacijo, vendar za to ni možnosti, čeprav bi dolgoročna širitev mreže kliničnih psihologov pomenila prihranek. V ambulantah obravnavajo zelo veliko primerov, ki so posledica travmatičnih dogodkov, kot so prometna nesreča, smrt v družini ali ločitev. “V takih primerih bi bila na mestu krizna intervenca takoj po dogodku. Če bi to lahko storili, pri veliki večini otrok posttravmatskih stresnih motenj niti ne bi bilo. Če pa taka stvar čaka devet mesecev, se motnje stopnjujejo, postanejo kronične in zahtevajo daljšo ter dražjo obravnavo.”
“Duševno zdravje očitno ni prioriteta“
Problem dolgih čakalnih dob je v sistemu specializacij, saj specializacije za klinične psihologe krijejo posamezni zdravstveni zavodi. Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije dr. Sana Čoderl Dobnik: “Zdravstveni zavodi z denarjem, ki ga imajo na voljo, ravnajo v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami. Očitno duševno zdravje ni prioriteta.”
Zdenka Čebašek Travnik je tako opozorila, da so specialisti klinične psihologije za zdravstvene zavode predvsem strošek. Za celostno rešitev vprašanja klinične psihologije in posledično tudi vprašanje sodnih izvedencev bi po njenem mnenju nujno potrebovali zakon, ki bi specializacije kliničnih psihologov uredil podobno, kot so urejene specializacije za zdravnike.
Na ministrstvu za zdravje se strinjajo, da družinski terapevti niso usposobljeni za klinično diagnostiko. Načrtujejo spremembo zakonodaje, s katero bomo načrtovanje specializacij zdravstvenih delavcev uredili nacionalno in določili pristojnosti odločanja o številu kadrov. Temu naj bi sledilo tudi ustrezno financiranje.
Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.
Kako je mogoče, da nekdo svoje podjetje registrira na vašem naslovu, vi pa o tem niste obveščeni? Ter seveda o tem, kakšne birokratske ovire so na poti za odjavo tako registriranega podjetja z vašega naslova. Ugotavljali pa smo tudi, zakaj morajo podjetniki za bolniško odsotnost zaposlenih, ki traja več kot trideset dni, Zavodu za zdravstveno zavarovanje plačati prispevke, te pa potem Zavod v tridesetih dneh nakaže nazaj podjetju?
V vasi Jarenina pri Pesnici vre. Vaščan je pred leti tik ob občinski cesti zasadil borova drevesa. Danes so ti borovci veliki, njihove korenine pa so močno poškodovale cesto. Kljub škodi, ki nastaja, občina z odstranitvijo borovcev odlaša, župan pa si vedno znova izmišlja birokratske izgovore. Medobčinski inšpektor pa že napoveduje zaprtje ceste.
Razmere v vinski kleti Agroind Vipava, ki se ponaša z več kot 120-letno tradicijo in je od konca januarja povsem v ukrajinskih rokah, so iz dneva v dan težje in bolj negotove. Zaposleni so že četrti mesec brez plač, v proizvodnji kronično primanjkuje materiala, uprava pa se pred dvema tednoma podpisanega dogovora o poplačilu obveznosti do delavcev ni držala.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Zelo buren odziv javnosti na strokovno odločitev o rejništvu dveh otrok je znova spomnil na dejstvo, da zakonodaja staršem ne daje možnosti vnaprejšnjega odločanja o usodi otrok. Je sploh mogoče karkoli ukreniti, da bodo naše želje upoštevane? Kako na odločitev po naši smrti lahko vplivajo bližnji, ki otroke res dobro poznajo? Kaj na koncu pretehta? Je vloga centrov za socialno delo pri končni odločitvi res prevelika in kaj bi bilo drugače, če bi o usodi otrok odločala sodišča? Tudi na vaša vprašanja bo odgovarjala predstavnica Skupnosti centrov za socialno delo Sendi Murgel.
V Sloveniji ima dovoljenje za posest orožja skoraj 40 tisoč fizičnih oseb, kar nas uvršča v evropsko povprečje. V zadnjem času se je število prosilcev za pridobitev in nakup orožja povečalo.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Trenutno je v Sloveniji več kot 230 pogrešanih oseb, odraslih in mladoletnikov. Svojci pogosto sami organizirajo iskalno akcijo, predvsem zato, ker menijo, da policija ne naredi dovolj. Kakšne pa so pristojnosti policije pri iskanju pogrešanih?
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
Septembra 2013 so na Ptuju slovesno odprli prenovljen Dominikanski samostan. Mogočna stavba naj bi postala središče kulturnega in kongresnega dogajanja v najstarejšem slovenskem mestu, a po dveh letih in pol je vse kaj drugega. Samostan še vedno čaka zadnja stopnja prenove, vendar sredstev ni.
Sodniki si pri svojem delu večkrat pomagajo s sodnimi izvedenci, ki določen primer strokovno razložijo, ocenijo. Zgodi pa se tudi, da sodnik ali sodnica mnenja sodnega izvedenca enostavno ne upošteva. Kdaj se sodnik lahko odloči, da izvedeniškega mnenja ne bo upošteval? Kakšna je sodna praksa v primerih, ko je vključen sodni izvedenec? Si ga lahko izberemo sami?
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke. Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
Gorazd Rečnik je raziskoval, komu ustreza kaos na področju psihoterapije. Čakalne dobe na psihoterapevtsko pomoč v Sloveniji pogosto presegajo eno leto, ponekod pa storitev sploh ni dostopna. Dejavnost zakonsko ni urejena, zato lahko psihoterapijo izvaja kdorkoli.
Slovenija je ena od držav Evropske unije z najmanjšim deležem obdelovalne zemlje, kljub temu pa s temi zemljišči ravnamo skrajno neodgovorno. Tako so denimo v občini Vodice svetniki kljub negativnemu mnenju stroke glasovali za sprejetje prostorskega načrta za obrtno cono, kljub temu, da gre za prvo kategorijo kmetijskega zemljišča, ki za povrh vsega leži še na vodovarstvenem območju. Nekateri vaščani vasi Repnje trdijo, da gre za zveze, poznanstva in osebne interese.
Za nami je dolgo obdobje temperaturne inverzije, v katerem je onesnaženost zraka s prašnimi delci redno tudi do trikrat presegala dovoljene vrednosti. Zakaj ni učinkovitega nadzora nad izpusti prašnih delcev iz individualnih kurilnih naprav, ki po podatkih agencije za okolje povzročijo največ izpustov delcev PM10? Zakaj dimnikarji ne merijo prašnih delcev? Iskali pa smo tudi odgovore na vprašanji, zakaj dihamo zrak, ki je med najbolj onesnaženimi v Evropi in zakaj je letna mejna vrednost prašnih delcev v EU nižja od mejne vrednosti WHO?
V vasi Vir pri Stični v občini Ivančna Gorica so zgradili nekaj več kot 4.000 metrov kanalizacijskega omrežja. Naš poslušalec je že med izkopom opozarjal tako izvajalca del kot občino, da kopljejo po njegovem zemljišču, a mu niso verjeli. Sprva je bil lastnik pripravljen zemljišče odstopiti brez odškodnine – zahteval je le, da mu uredijo priključek ter zemljišče uredijo v stanje, kot je bilo pred izkopom. Izvajalec se tega dogovora ni držal, zato je lastnik zemljišča prepovedal uporabo kanalizacije.
Neveljaven email naslov