Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope. Otroci na prvi obisk čakajo do 10 mesecev, odrasli do dve leti. To se posledično kaže tudi v izjemno majhnem številu sodnih izvedencev s področja klinične psihologije, kar močno podaljšuje postopke, tudi če so vpleteni otroci. Izvedence se namreč praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko je konflikt med staršema zelo hud. Dlje ko je otrok pod takim, bolj je to zanj škodljivo. Na mizi je več rešitev, med drugim predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi ljudje, o katerih psihologi trdijo, da so slabo izobraženi in brez kompetenc. Stroka meni, da gre za nedopusten in zelo nevaren predlog.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Alarmantno pomanjkanje sodnih izvedencev s področja klinične psihologije
Vseh sodnih izvedencev s področja klinične psihologije za celotno Slovenijo je 24, za področje klinične psihologije otrok samo 17. Stanje je postalo še posebej alarmantno z uveljavitvijo družinskega zakonika. Število novih zadev se je s 160 na leto povečalo na 600. Na izvedenca je tako treba čakati približno tri mesece, nato pa še tri mesece, da izvedenec izdela izvedensko mnenje.
Vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel: “To daljša postopke, kar je še posebej pri otrocih nesprejemljivo.”
Izvedence se praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko gre za zelo hud konflikt med starši, ki so lahko osebnostno tudi problematični. Dlje ko je otrok pod pritiskom staršev, bolj je zanj to škodljivo.
Sodni izvedenci tudi diplomanti teološke fakultete?
Ne ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da gre pri pomanjkanju sodnih izvedencev s področja klinične psihologije že za nacionalni problem. Pripravili so več ukrepov, med drugim pa je na mizi tudi predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi družinski terapevti, ki po mnenju kliničnih psihologov niso ustrezno izobraženi. Sodni izvedenci bi tako lahko postali tudi diplomanti teološke fakultete, ki so na drugi stopnji končali študij družinske in zakonske terapije.
Gre za star predlog, vendar, kot dodaja vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za pravosodno upravo na ministrstvu za pravosodje Evelin Pristavec Tratar, ministrstvo ne more biti jeziček na tehtnici, tako da bo predlog realen šele, ko ga bo utemeljila stroka. Ministrstvo za pravosodje se je obrnilo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in vprašalo za mnenje, ali gre za prepletanje področij, za podobne študijske programe in ali bi lahko družinski terapevti opravljali izvedenstvo. Ministrstvo za pravosodje dokončnega odgovora ministrstva za izobraževanje ni prejelo.
Stroka odločno proti: “Gre za nevaren predlog!”
Stroka, združena v zbornici kliničnih psihologov, meni, da je tak predlog nedopusten.
Bernarda Dobnik Renko: “Gre predvsem za diagnostični in ne terapevtski postopek.”
Da družinski terapevti nimajo ustreznih znanj in kompetenc, meni tudi predsednica komisije za sodno izvedenstvo dr. Alenka Sever. “Gre za lobiranje, iskanje zaposljivosti in druge motive za prodiranje v družbo. To je nevarno. Otrok bo vse življenje do smrti plačeval za neustrezno odločitev nekompetentnega sodnega izvedenca.”
Proti predlogu je tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je sama dolgoletna sodna izvedenka na področju psihiatrije in tudi družinska terapevtka. Poudarila je, da lahko mnenja za sodišča v družinskih zadevah pripravljajo specialisti psihiatrije, pedopsihiatrije in klinične psihologije. “Če so ob tem še družinski terapevti, je to dobro. Sem pa odločno proti, da bi družinski terapevti opravljali tudi izvedensko delo, če nimajo posebne izobrazbe za izvedensko delo in znanj, ki jih to delo zahteva. Odločno nasprotujem temu, da bi lahko sodni izvedenci postali terapevti brez omenjenih specializacij.”
Izpodbijanje izvedenskih mnenj si bodo privoščili premožnejši
Alenka Sever je opozorila tudi, da bodo slaba izvedenska mnenja nekompetentnih sodnih izvedencev izpodbijale premožne stranke.
“Stranke, ki si to lahko privoščijo in plačajo, bodo slaba izvedenska mnenja izpodbijale. Še dobro mnenje se da izpodbiti. Dogajalo se bo to, da če ne boš imel denarja, bo izvedenstvo naredil tisti, ki bo najbolj poceni.“
Da so že zdaj velike razlike v kakovosti posameznih sodnih izvedencev, se zavedajo tudi na zbornici kliničnih psihologov.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so tako sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Dr. Polona Matjan Štuhec je bila dolga leta sodna izvedenka, vendar je zaradi neurejenosti področja to delo končala. “Kolegov, ki ne dosegajo standardov, ne moreš urediti prostovoljno. Za to morata biti volja in želja države, da to sama regulira ali pa da ustrezna pooblastila.”
Na ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi pravne podlage za izvedbo disciplinskih postopkov proti sodnim izvedencem. Do zdaj to ni bilo mogoče.
Nedopustne čakalne dobe pri kliničnih psihologih
Vzrok za pomanjkanje sodnih izvedencev je v močno podhranjeni mreži specialistov klinične psihologije že na primarni ravni zdravstva. Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope in pod svetovnim povprečjem. Otroci na pregled pri specialistu klinične psihologije čakajo do deset mesecev, odrasli pa na terapevtsko obravnavo tudi do dve leti, lahko se tudi zgodi, da ne dobijo prostora za terapijo pri kliničnem psihologu.
Alenka Sever: “Če nekoga po možganski poškodbi obsodiš na dve leti čakalne dobe, je vseeno, tudi če ga nikoli ne obravnavaš. V dveh letih se oblikuje in razvije toliko patoloških vzorcev, da potem delo skoraj ni več mogoče. To so ljudje, ki prvi končajo na cesti in nimajo možnosti nove zaposlitve, patologija v družini pa se le povečuje.“
Sodna izvedenka Bernarda Dobnik Renko je opozorila, da bi veliko psihologov želelo delati specializacijo, vendar za to ni možnosti, čeprav bi dolgoročna širitev mreže kliničnih psihologov pomenila prihranek. V ambulantah obravnavajo zelo veliko primerov, ki so posledica travmatičnih dogodkov, kot so prometna nesreča, smrt v družini ali ločitev. “V takih primerih bi bila na mestu krizna intervenca takoj po dogodku. Če bi to lahko storili, pri veliki večini otrok posttravmatskih stresnih motenj niti ne bi bilo. Če pa taka stvar čaka devet mesecev, se motnje stopnjujejo, postanejo kronične in zahtevajo daljšo ter dražjo obravnavo.”
“Duševno zdravje očitno ni prioriteta“
Problem dolgih čakalnih dob je v sistemu specializacij, saj specializacije za klinične psihologe krijejo posamezni zdravstveni zavodi. Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije dr. Sana Čoderl Dobnik: “Zdravstveni zavodi z denarjem, ki ga imajo na voljo, ravnajo v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami. Očitno duševno zdravje ni prioriteta.”
Zdenka Čebašek Travnik je tako opozorila, da so specialisti klinične psihologije za zdravstvene zavode predvsem strošek. Za celostno rešitev vprašanja klinične psihologije in posledično tudi vprašanje sodnih izvedencev bi po njenem mnenju nujno potrebovali zakon, ki bi specializacije kliničnih psihologov uredil podobno, kot so urejene specializacije za zdravnike.
Na ministrstvu za zdravje se strinjajo, da družinski terapevti niso usposobljeni za klinično diagnostiko. Načrtujejo spremembo zakonodaje, s katero bomo načrtovanje specializacij zdravstvenih delavcev uredili nacionalno in določili pristojnosti odločanja o številu kadrov. Temu naj bi sledilo tudi ustrezno financiranje.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope. Otroci na prvi obisk čakajo do 10 mesecev, odrasli do dve leti. To se posledično kaže tudi v izjemno majhnem številu sodnih izvedencev s področja klinične psihologije, kar močno podaljšuje postopke, tudi če so vpleteni otroci. Izvedence se namreč praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko je konflikt med staršema zelo hud. Dlje ko je otrok pod takim, bolj je to zanj škodljivo. Na mizi je več rešitev, med drugim predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi ljudje, o katerih psihologi trdijo, da so slabo izobraženi in brez kompetenc. Stroka meni, da gre za nedopusten in zelo nevaren predlog.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Alarmantno pomanjkanje sodnih izvedencev s področja klinične psihologije
Vseh sodnih izvedencev s področja klinične psihologije za celotno Slovenijo je 24, za področje klinične psihologije otrok samo 17. Stanje je postalo še posebej alarmantno z uveljavitvijo družinskega zakonika. Število novih zadev se je s 160 na leto povečalo na 600. Na izvedenca je tako treba čakati približno tri mesece, nato pa še tri mesece, da izvedenec izdela izvedensko mnenje.
Vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel: “To daljša postopke, kar je še posebej pri otrocih nesprejemljivo.”
Izvedence se praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko gre za zelo hud konflikt med starši, ki so lahko osebnostno tudi problematični. Dlje ko je otrok pod pritiskom staršev, bolj je zanj to škodljivo.
Sodni izvedenci tudi diplomanti teološke fakultete?
Ne ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da gre pri pomanjkanju sodnih izvedencev s področja klinične psihologije že za nacionalni problem. Pripravili so več ukrepov, med drugim pa je na mizi tudi predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi družinski terapevti, ki po mnenju kliničnih psihologov niso ustrezno izobraženi. Sodni izvedenci bi tako lahko postali tudi diplomanti teološke fakultete, ki so na drugi stopnji končali študij družinske in zakonske terapije.
Gre za star predlog, vendar, kot dodaja vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za pravosodno upravo na ministrstvu za pravosodje Evelin Pristavec Tratar, ministrstvo ne more biti jeziček na tehtnici, tako da bo predlog realen šele, ko ga bo utemeljila stroka. Ministrstvo za pravosodje se je obrnilo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in vprašalo za mnenje, ali gre za prepletanje področij, za podobne študijske programe in ali bi lahko družinski terapevti opravljali izvedenstvo. Ministrstvo za pravosodje dokončnega odgovora ministrstva za izobraževanje ni prejelo.
Stroka odločno proti: “Gre za nevaren predlog!”
Stroka, združena v zbornici kliničnih psihologov, meni, da je tak predlog nedopusten.
Bernarda Dobnik Renko: “Gre predvsem za diagnostični in ne terapevtski postopek.”
Da družinski terapevti nimajo ustreznih znanj in kompetenc, meni tudi predsednica komisije za sodno izvedenstvo dr. Alenka Sever. “Gre za lobiranje, iskanje zaposljivosti in druge motive za prodiranje v družbo. To je nevarno. Otrok bo vse življenje do smrti plačeval za neustrezno odločitev nekompetentnega sodnega izvedenca.”
Proti predlogu je tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je sama dolgoletna sodna izvedenka na področju psihiatrije in tudi družinska terapevtka. Poudarila je, da lahko mnenja za sodišča v družinskih zadevah pripravljajo specialisti psihiatrije, pedopsihiatrije in klinične psihologije. “Če so ob tem še družinski terapevti, je to dobro. Sem pa odločno proti, da bi družinski terapevti opravljali tudi izvedensko delo, če nimajo posebne izobrazbe za izvedensko delo in znanj, ki jih to delo zahteva. Odločno nasprotujem temu, da bi lahko sodni izvedenci postali terapevti brez omenjenih specializacij.”
Izpodbijanje izvedenskih mnenj si bodo privoščili premožnejši
Alenka Sever je opozorila tudi, da bodo slaba izvedenska mnenja nekompetentnih sodnih izvedencev izpodbijale premožne stranke.
“Stranke, ki si to lahko privoščijo in plačajo, bodo slaba izvedenska mnenja izpodbijale. Še dobro mnenje se da izpodbiti. Dogajalo se bo to, da če ne boš imel denarja, bo izvedenstvo naredil tisti, ki bo najbolj poceni.“
Da so že zdaj velike razlike v kakovosti posameznih sodnih izvedencev, se zavedajo tudi na zbornici kliničnih psihologov.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so tako sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Dr. Polona Matjan Štuhec je bila dolga leta sodna izvedenka, vendar je zaradi neurejenosti področja to delo končala. “Kolegov, ki ne dosegajo standardov, ne moreš urediti prostovoljno. Za to morata biti volja in želja države, da to sama regulira ali pa da ustrezna pooblastila.”
Na ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi pravne podlage za izvedbo disciplinskih postopkov proti sodnim izvedencem. Do zdaj to ni bilo mogoče.
Nedopustne čakalne dobe pri kliničnih psihologih
Vzrok za pomanjkanje sodnih izvedencev je v močno podhranjeni mreži specialistov klinične psihologije že na primarni ravni zdravstva. Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope in pod svetovnim povprečjem. Otroci na pregled pri specialistu klinične psihologije čakajo do deset mesecev, odrasli pa na terapevtsko obravnavo tudi do dve leti, lahko se tudi zgodi, da ne dobijo prostora za terapijo pri kliničnem psihologu.
Alenka Sever: “Če nekoga po možganski poškodbi obsodiš na dve leti čakalne dobe, je vseeno, tudi če ga nikoli ne obravnavaš. V dveh letih se oblikuje in razvije toliko patoloških vzorcev, da potem delo skoraj ni več mogoče. To so ljudje, ki prvi končajo na cesti in nimajo možnosti nove zaposlitve, patologija v družini pa se le povečuje.“
Sodna izvedenka Bernarda Dobnik Renko je opozorila, da bi veliko psihologov želelo delati specializacijo, vendar za to ni možnosti, čeprav bi dolgoročna širitev mreže kliničnih psihologov pomenila prihranek. V ambulantah obravnavajo zelo veliko primerov, ki so posledica travmatičnih dogodkov, kot so prometna nesreča, smrt v družini ali ločitev. “V takih primerih bi bila na mestu krizna intervenca takoj po dogodku. Če bi to lahko storili, pri veliki večini otrok posttravmatskih stresnih motenj niti ne bi bilo. Če pa taka stvar čaka devet mesecev, se motnje stopnjujejo, postanejo kronične in zahtevajo daljšo ter dražjo obravnavo.”
“Duševno zdravje očitno ni prioriteta“
Problem dolgih čakalnih dob je v sistemu specializacij, saj specializacije za klinične psihologe krijejo posamezni zdravstveni zavodi. Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije dr. Sana Čoderl Dobnik: “Zdravstveni zavodi z denarjem, ki ga imajo na voljo, ravnajo v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami. Očitno duševno zdravje ni prioriteta.”
Zdenka Čebašek Travnik je tako opozorila, da so specialisti klinične psihologije za zdravstvene zavode predvsem strošek. Za celostno rešitev vprašanja klinične psihologije in posledično tudi vprašanje sodnih izvedencev bi po njenem mnenju nujno potrebovali zakon, ki bi specializacije kliničnih psihologov uredil podobno, kot so urejene specializacije za zdravnike.
Na ministrstvu za zdravje se strinjajo, da družinski terapevti niso usposobljeni za klinično diagnostiko. Načrtujejo spremembo zakonodaje, s katero bomo načrtovanje specializacij zdravstvenih delavcev uredili nacionalno in določili pristojnosti odločanja o številu kadrov. Temu naj bi sledilo tudi ustrezno financiranje.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov