Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja
“Slovenija kot del razvitega sveta nosi del odgovornosti za skrb za enakomeren, progresiven in trajnostni razvoj v svetu. Vedeti moramo, da imajo tri četrtine sveta večje probleme od naših. Prav je, da imamo moralno, etično in tudi politično odgovornost. Če je nimamo, se lahko tudi sami neposredno soočimo s posledicami netrajnostnega in nezadostnega razvoja v svetu, tudi če je ta nekoliko bolj oddaljen od nas. Razvojno sodelovanje pripomore tudi k odpravi vzrokov za migracije in napetosti na različnih območjih sveta ter v določenem pogledu zagotavlja koristi za Slovenijo in ljudi, ki tukaj živijo.” – Uroš Vajgl, Ministrstvo za zunanje zadeve
Zavez ne izpolnjujemo niti na ravni EU niti na ravni države. Prvič po petih letih so se evropska sredstva za razvojno sodelovanje znižala. Dr. Maja Bučar meni, da se ne vedemo načelno. “Največja prejemnica evropske razvojne pomoči je Turčija. Točno vemo, da gre za denar, ki ga Unija namenja Turčiji zaradi migrantov. To ima malo opravka s pravim razvojnim sodelovanjem.”
Razvojne ukrepe bi morali izvajati v državah, iz katerih prebežniki prihajajo. Namesto tega se osredotočamo na države severne Afrike, kjer se želi zadržati, tiste, ki so že krenili na pot. “To ni naslavljanje korenin, ampak toka. To je neprimerno. Gre za kampe, v katerih naj bi ljudi zadržali in poskušali prepričati, naj se vrnejo domov, namesto da bi jim dali možnosti za gospodarski razvoj.”
“Migracije so bile marsikje zlorabljene za to, da se razvojno sodelovanje zdaj povezuje bolj z obrambnimi vsebinami, azilnim sistemov, ne ukvarjamo pa se z vzroki in razlogi, ki ljudi pripeljejo do tega, da gredo od doma.” – Albin Keuc, platforma Sloga
Slovenija namesto 0,33 za razvojno sodelovanje namenja 0,16 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Maja Bučar poudarja, da k razvojni pomoči štejejo celo žico: “Vsi stroški, ki smo jih imeli z nadzorovanjem migracij – niti ne z neposredno pomočjo migrantom, med drugim gre za vzpostavljanje obmejnih omejitev oziroma žice – štejejo za razvojno pomoč. Sodijo pač k delu z migranti. Po mojem osebnem mnenju to ne sodi tja.”
Celotna slovenska razvojna pomoč znaša od 60 do 70 milijonov evrov na leto; pri tem dve tretjini obsegajo prispevki za instrumente, ki jih imamo skupaj z drugimi državami v okviru Evropske unije in Združenih narodov. V okviru dvostranske pomoči, za katero namenjamo tretjino teh sredstev, do 45 odstotkov zavzemajo štipendije, pri tem pa je največji sklop oprostitev šolnin za študente, predvsem z zahodnega Balkana. Trenutno jih v Sloveniji študira približno 2.500. Vprašanje je, kako zagotoviti, da se oseba potem zares vrne in prispeva k razvoju države, iz katere prihaja. Problem je tudi, da ta sredstva dejansko ostajajo v Sloveniji.
“V večini primerov gre za skoraj fiktivni prikaz oprostitve šolnine, ki bi jo moral državljan tretje države vplačati ob vpisu na študij. Tu ne gre za dejanski pretok sredstev, pri katerem bi ministrstvo za izobraževanje ta znesek dodatno nakazalo na univerzo. Gre dejansko za sklep o oprostitvi šolnine, ki se potem administrativno prikaže kot znesek, ki ga je Slovenija nakazala za razvojno sodelovanje.” – Maja Bučar
Uroš Vajgl meni, da so štipendije zgodba o uspehu. “Trenutno je v Sloveniji recimo doktorski študent iz Kabula, ki že ve, da ga, ko bo končal doktorsko disertacijo, čaka profesorsko mesto na fakulteti, na kateri bo res prispeval neposredno svoji družbi. Verjamem, da bomo, glede na to, da je vzpostavil vez s Slovenijo in slovensko znanstveno srenjo, dolgoročno vsi imeli korist od tega.”
Ana Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj meni, da bi morali večjo možnost vpliva in delovanja zagotoviti nevladnim organizacijam. Ugotavlja, da ima vse večjo vlogo zasebni sektor. “Samo po sebi vključevanje zasebnega sektorja ni nujno problematično, je pa vprašanje, kako se ta pomoč izvaja. Ali podjetja delujejo v skladu s potrebami po prejemu pomoči ali v skladu s svojimi potrebami, torej maksimizacijo dobička? Ali pri tem upoštevajo človekove pravice in vpliv na okolje?”
Vajgl pravi, da brez zasebnega sektorja doseganje trajnostnih ciljev ne bo mogoče. “Sam bi si želel, da bi delovanje zasebnega sektorja čim bolj temeljilo na altruizmu, torej verovanju v to, da je moralna dolžnost zahodnega razvitega sveta, da se ukvarja s potrebami v državah v razvoju. Kot država moramo spodbujati razvojno sodelovanje, ki temelji na želji po izboljšanju družb.”
Vajgl predvideva, da naj bi do konca leta sprejeli akcijski načrt, v katerem bodo nakazana področja, kjer so realne možnosti za dvig. Nov vir pomenijo sredstva podnebnega sklada, ki jih nekatere države v celoti namenjajo za razvojno sodelovanje. “Naš poglavitni cilj je, da se poveča razvojna pomoč državam, ki jo potrebujejo.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja
“Slovenija kot del razvitega sveta nosi del odgovornosti za skrb za enakomeren, progresiven in trajnostni razvoj v svetu. Vedeti moramo, da imajo tri četrtine sveta večje probleme od naših. Prav je, da imamo moralno, etično in tudi politično odgovornost. Če je nimamo, se lahko tudi sami neposredno soočimo s posledicami netrajnostnega in nezadostnega razvoja v svetu, tudi če je ta nekoliko bolj oddaljen od nas. Razvojno sodelovanje pripomore tudi k odpravi vzrokov za migracije in napetosti na različnih območjih sveta ter v določenem pogledu zagotavlja koristi za Slovenijo in ljudi, ki tukaj živijo.” – Uroš Vajgl, Ministrstvo za zunanje zadeve
Zavez ne izpolnjujemo niti na ravni EU niti na ravni države. Prvič po petih letih so se evropska sredstva za razvojno sodelovanje znižala. Dr. Maja Bučar meni, da se ne vedemo načelno. “Največja prejemnica evropske razvojne pomoči je Turčija. Točno vemo, da gre za denar, ki ga Unija namenja Turčiji zaradi migrantov. To ima malo opravka s pravim razvojnim sodelovanjem.”
Razvojne ukrepe bi morali izvajati v državah, iz katerih prebežniki prihajajo. Namesto tega se osredotočamo na države severne Afrike, kjer se želi zadržati, tiste, ki so že krenili na pot. “To ni naslavljanje korenin, ampak toka. To je neprimerno. Gre za kampe, v katerih naj bi ljudi zadržali in poskušali prepričati, naj se vrnejo domov, namesto da bi jim dali možnosti za gospodarski razvoj.”
“Migracije so bile marsikje zlorabljene za to, da se razvojno sodelovanje zdaj povezuje bolj z obrambnimi vsebinami, azilnim sistemov, ne ukvarjamo pa se z vzroki in razlogi, ki ljudi pripeljejo do tega, da gredo od doma.” – Albin Keuc, platforma Sloga
Slovenija namesto 0,33 za razvojno sodelovanje namenja 0,16 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Maja Bučar poudarja, da k razvojni pomoči štejejo celo žico: “Vsi stroški, ki smo jih imeli z nadzorovanjem migracij – niti ne z neposredno pomočjo migrantom, med drugim gre za vzpostavljanje obmejnih omejitev oziroma žice – štejejo za razvojno pomoč. Sodijo pač k delu z migranti. Po mojem osebnem mnenju to ne sodi tja.”
Celotna slovenska razvojna pomoč znaša od 60 do 70 milijonov evrov na leto; pri tem dve tretjini obsegajo prispevki za instrumente, ki jih imamo skupaj z drugimi državami v okviru Evropske unije in Združenih narodov. V okviru dvostranske pomoči, za katero namenjamo tretjino teh sredstev, do 45 odstotkov zavzemajo štipendije, pri tem pa je največji sklop oprostitev šolnin za študente, predvsem z zahodnega Balkana. Trenutno jih v Sloveniji študira približno 2.500. Vprašanje je, kako zagotoviti, da se oseba potem zares vrne in prispeva k razvoju države, iz katere prihaja. Problem je tudi, da ta sredstva dejansko ostajajo v Sloveniji.
“V večini primerov gre za skoraj fiktivni prikaz oprostitve šolnine, ki bi jo moral državljan tretje države vplačati ob vpisu na študij. Tu ne gre za dejanski pretok sredstev, pri katerem bi ministrstvo za izobraževanje ta znesek dodatno nakazalo na univerzo. Gre dejansko za sklep o oprostitvi šolnine, ki se potem administrativno prikaže kot znesek, ki ga je Slovenija nakazala za razvojno sodelovanje.” – Maja Bučar
Uroš Vajgl meni, da so štipendije zgodba o uspehu. “Trenutno je v Sloveniji recimo doktorski študent iz Kabula, ki že ve, da ga, ko bo končal doktorsko disertacijo, čaka profesorsko mesto na fakulteti, na kateri bo res prispeval neposredno svoji družbi. Verjamem, da bomo, glede na to, da je vzpostavil vez s Slovenijo in slovensko znanstveno srenjo, dolgoročno vsi imeli korist od tega.”
Ana Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj meni, da bi morali večjo možnost vpliva in delovanja zagotoviti nevladnim organizacijam. Ugotavlja, da ima vse večjo vlogo zasebni sektor. “Samo po sebi vključevanje zasebnega sektorja ni nujno problematično, je pa vprašanje, kako se ta pomoč izvaja. Ali podjetja delujejo v skladu s potrebami po prejemu pomoči ali v skladu s svojimi potrebami, torej maksimizacijo dobička? Ali pri tem upoštevajo človekove pravice in vpliv na okolje?”
Vajgl pravi, da brez zasebnega sektorja doseganje trajnostnih ciljev ne bo mogoče. “Sam bi si želel, da bi delovanje zasebnega sektorja čim bolj temeljilo na altruizmu, torej verovanju v to, da je moralna dolžnost zahodnega razvitega sveta, da se ukvarja s potrebami v državah v razvoju. Kot država moramo spodbujati razvojno sodelovanje, ki temelji na želji po izboljšanju družb.”
Vajgl predvideva, da naj bi do konca leta sprejeli akcijski načrt, v katerem bodo nakazana področja, kjer so realne možnosti za dvig. Nov vir pomenijo sredstva podnebnega sklada, ki jih nekatere države v celoti namenjajo za razvojno sodelovanje. “Naš poglavitni cilj je, da se poveča razvojna pomoč državam, ki jo potrebujejo.”
Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.
Kako je mogoče, da nekdo svoje podjetje registrira na vašem naslovu, vi pa o tem niste obveščeni? Ter seveda o tem, kakšne birokratske ovire so na poti za odjavo tako registriranega podjetja z vašega naslova. Ugotavljali pa smo tudi, zakaj morajo podjetniki za bolniško odsotnost zaposlenih, ki traja več kot trideset dni, Zavodu za zdravstveno zavarovanje plačati prispevke, te pa potem Zavod v tridesetih dneh nakaže nazaj podjetju?
V vasi Jarenina pri Pesnici vre. Vaščan je pred leti tik ob občinski cesti zasadil borova drevesa. Danes so ti borovci veliki, njihove korenine pa so močno poškodovale cesto. Kljub škodi, ki nastaja, občina z odstranitvijo borovcev odlaša, župan pa si vedno znova izmišlja birokratske izgovore. Medobčinski inšpektor pa že napoveduje zaprtje ceste.
Razmere v vinski kleti Agroind Vipava, ki se ponaša z več kot 120-letno tradicijo in je od konca januarja povsem v ukrajinskih rokah, so iz dneva v dan težje in bolj negotove. Zaposleni so že četrti mesec brez plač, v proizvodnji kronično primanjkuje materiala, uprava pa se pred dvema tednoma podpisanega dogovora o poplačilu obveznosti do delavcev ni držala.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Zelo buren odziv javnosti na strokovno odločitev o rejništvu dveh otrok je znova spomnil na dejstvo, da zakonodaja staršem ne daje možnosti vnaprejšnjega odločanja o usodi otrok. Je sploh mogoče karkoli ukreniti, da bodo naše želje upoštevane? Kako na odločitev po naši smrti lahko vplivajo bližnji, ki otroke res dobro poznajo? Kaj na koncu pretehta? Je vloga centrov za socialno delo pri končni odločitvi res prevelika in kaj bi bilo drugače, če bi o usodi otrok odločala sodišča? Tudi na vaša vprašanja bo odgovarjala predstavnica Skupnosti centrov za socialno delo Sendi Murgel.
V Sloveniji ima dovoljenje za posest orožja skoraj 40 tisoč fizičnih oseb, kar nas uvršča v evropsko povprečje. V zadnjem času se je število prosilcev za pridobitev in nakup orožja povečalo.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Trenutno je v Sloveniji več kot 230 pogrešanih oseb, odraslih in mladoletnikov. Svojci pogosto sami organizirajo iskalno akcijo, predvsem zato, ker menijo, da policija ne naredi dovolj. Kakšne pa so pristojnosti policije pri iskanju pogrešanih?
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
Septembra 2013 so na Ptuju slovesno odprli prenovljen Dominikanski samostan. Mogočna stavba naj bi postala središče kulturnega in kongresnega dogajanja v najstarejšem slovenskem mestu, a po dveh letih in pol je vse kaj drugega. Samostan še vedno čaka zadnja stopnja prenove, vendar sredstev ni.
Sodniki si pri svojem delu večkrat pomagajo s sodnimi izvedenci, ki določen primer strokovno razložijo, ocenijo. Zgodi pa se tudi, da sodnik ali sodnica mnenja sodnega izvedenca enostavno ne upošteva. Kdaj se sodnik lahko odloči, da izvedeniškega mnenja ne bo upošteval? Kakšna je sodna praksa v primerih, ko je vključen sodni izvedenec? Si ga lahko izberemo sami?
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke. Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
Gorazd Rečnik je raziskoval, komu ustreza kaos na področju psihoterapije. Čakalne dobe na psihoterapevtsko pomoč v Sloveniji pogosto presegajo eno leto, ponekod pa storitev sploh ni dostopna. Dejavnost zakonsko ni urejena, zato lahko psihoterapijo izvaja kdorkoli.
Slovenija je ena od držav Evropske unije z najmanjšim deležem obdelovalne zemlje, kljub temu pa s temi zemljišči ravnamo skrajno neodgovorno. Tako so denimo v občini Vodice svetniki kljub negativnemu mnenju stroke glasovali za sprejetje prostorskega načrta za obrtno cono, kljub temu, da gre za prvo kategorijo kmetijskega zemljišča, ki za povrh vsega leži še na vodovarstvenem območju. Nekateri vaščani vasi Repnje trdijo, da gre za zveze, poznanstva in osebne interese.
Za nami je dolgo obdobje temperaturne inverzije, v katerem je onesnaženost zraka s prašnimi delci redno tudi do trikrat presegala dovoljene vrednosti. Zakaj ni učinkovitega nadzora nad izpusti prašnih delcev iz individualnih kurilnih naprav, ki po podatkih agencije za okolje povzročijo največ izpustov delcev PM10? Zakaj dimnikarji ne merijo prašnih delcev? Iskali pa smo tudi odgovore na vprašanji, zakaj dihamo zrak, ki je med najbolj onesnaženimi v Evropi in zakaj je letna mejna vrednost prašnih delcev v EU nižja od mejne vrednosti WHO?
V vasi Vir pri Stični v občini Ivančna Gorica so zgradili nekaj več kot 4.000 metrov kanalizacijskega omrežja. Naš poslušalec je že med izkopom opozarjal tako izvajalca del kot občino, da kopljejo po njegovem zemljišču, a mu niso verjeli. Sprva je bil lastnik pripravljen zemljišče odstopiti brez odškodnine – zahteval je le, da mu uredijo priključek ter zemljišče uredijo v stanje, kot je bilo pred izkopom. Izvajalec se tega dogovora ni držal, zato je lastnik zemljišča prepovedal uporabo kanalizacije.
Neveljaven email naslov