Belgijci se bodo morali resneje soočiti s svojo kolonialno preteklostjo.

Belgijci se bodo morali resneje soočiti s svojo kolonialno preteklostjo.

Protestno gibanje proti rasizmu "Black Lives Matter", ki ga je po svetu sprožil umor Georgea Floyda, je v Belgiji dobilo nepričakovano smer. Sprožilo je namreč uničevanje ali pa odstranjevanje kipov kralja Leopolda II, ki je imel za zgodovino te države posebno vlogo. Zaradi njega je mala Belgija postala kolonialna država. Z zvitostjo je namreč dosegel, da so mu velike kolonialne sile Velika Britanija in Francija, pa tudi močna cesarska Nemčija, dovolile, da je postal zasebni lastnik celotnega Konga. In v njegovem imenu so t.i. Svobodno državo Kongo upravljale zasebne, lahko bi rekli milice. Ker je zaradi izuma napihljivih avtomobilskih pnevmatik takrat enormno naraslo povpraševanje po naravnem kavčuku in tega je bilo v Kongu v izobilju, je Leopold II postal izredno bogat monarh.

Ker so želeli čim višje donose, so zasebne milice začele zganjati teror nad domačini. In ena najbolj groznih kazni je bilo sekanje udov. Kasneje je mednarodni pritisk zaradi grozodejstev postal prehud, belgijska država pa je potem Kongo odkupila od svojega kralja. Ker pa je Leopold II z bogastvom, ki mu ga je prinašal kavčuk v Kongu, financiral svoje megalomanske stavbe in avenije v Bruslju, kar daje mestu pečat še danes, so ga imeli oziroma ga imajo številni Belgijci za pozitivno zgodovinsko osebo.

“V številnih belgijskih mestih so ali bodo začeli odstranjevati kipe spornega kralja, marsikje so jih že poškodovali.”

Najnovejše gibanje proti rasizmu pa je tudi Belgijo prisililo, da se resno sooči s svojo kolonialno zgodovino. V Bruslju se je tako pod posebno peticijo, ki zahteva umik impozantnega kipa Leopolda II izpred kraljeve palače podpisalo 80.000 ljudi in odločitev mestnih oblasti pričakujejo do 30. junija, ko bo minilo natanko 60 let od osamosvojitve Konga izpod belgijske oblasti.