Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Belgijci se bodo morali resneje soočiti s svojo kolonialno preteklostjo.
Belgijci se bodo morali resneje soočiti s svojo kolonialno preteklostjo.
Protestno gibanje proti rasizmu "Black Lives Matter", ki ga je po svetu sprožil umor Georgea Floyda, je v Belgiji dobilo nepričakovano smer. Sprožilo je namreč uničevanje ali pa odstranjevanje kipov kralja Leopolda II, ki je imel za zgodovino te države posebno vlogo. Zaradi njega je mala Belgija postala kolonialna država. Z zvitostjo je namreč dosegel, da so mu velike kolonialne sile Velika Britanija in Francija, pa tudi močna cesarska Nemčija, dovolile, da je postal zasebni lastnik celotnega Konga. In v njegovem imenu so t.i. Svobodno državo Kongo upravljale zasebne, lahko bi rekli milice. Ker je zaradi izuma napihljivih avtomobilskih pnevmatik takrat enormno naraslo povpraševanje po naravnem kavčuku in tega je bilo v Kongu v izobilju, je Leopold II postal izredno bogat monarh.
Ker so želeli čim višje donose, so zasebne milice začele zganjati teror nad domačini. In ena najbolj groznih kazni je bilo sekanje udov. Kasneje je mednarodni pritisk zaradi grozodejstev postal prehud, belgijska država pa je potem Kongo odkupila od svojega kralja. Ker pa je Leopold II z bogastvom, ki mu ga je prinašal kavčuk v Kongu, financiral svoje megalomanske stavbe in avenije v Bruslju, kar daje mestu pečat še danes, so ga imeli oziroma ga imajo številni Belgijci za pozitivno zgodovinsko osebo.
“V številnih belgijskih mestih so ali bodo začeli odstranjevati kipe spornega kralja, marsikje so jih že poškodovali.”
Najnovejše gibanje proti rasizmu pa je tudi Belgijo prisililo, da se resno sooči s svojo kolonialno zgodovino. V Bruslju se je tako pod posebno peticijo, ki zahteva umik impozantnega kipa Leopolda II izpred kraljeve palače podpisalo 80.000 ljudi in odločitev mestnih oblasti pričakujejo do 30. junija, ko bo minilo natanko 60 let od osamosvojitve Konga izpod belgijske oblasti.
228 epizod
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Belgijci se bodo morali resneje soočiti s svojo kolonialno preteklostjo.
Belgijci se bodo morali resneje soočiti s svojo kolonialno preteklostjo.
Protestno gibanje proti rasizmu "Black Lives Matter", ki ga je po svetu sprožil umor Georgea Floyda, je v Belgiji dobilo nepričakovano smer. Sprožilo je namreč uničevanje ali pa odstranjevanje kipov kralja Leopolda II, ki je imel za zgodovino te države posebno vlogo. Zaradi njega je mala Belgija postala kolonialna država. Z zvitostjo je namreč dosegel, da so mu velike kolonialne sile Velika Britanija in Francija, pa tudi močna cesarska Nemčija, dovolile, da je postal zasebni lastnik celotnega Konga. In v njegovem imenu so t.i. Svobodno državo Kongo upravljale zasebne, lahko bi rekli milice. Ker je zaradi izuma napihljivih avtomobilskih pnevmatik takrat enormno naraslo povpraševanje po naravnem kavčuku in tega je bilo v Kongu v izobilju, je Leopold II postal izredno bogat monarh.
Ker so želeli čim višje donose, so zasebne milice začele zganjati teror nad domačini. In ena najbolj groznih kazni je bilo sekanje udov. Kasneje je mednarodni pritisk zaradi grozodejstev postal prehud, belgijska država pa je potem Kongo odkupila od svojega kralja. Ker pa je Leopold II z bogastvom, ki mu ga je prinašal kavčuk v Kongu, financiral svoje megalomanske stavbe in avenije v Bruslju, kar daje mestu pečat še danes, so ga imeli oziroma ga imajo številni Belgijci za pozitivno zgodovinsko osebo.
“V številnih belgijskih mestih so ali bodo začeli odstranjevati kipe spornega kralja, marsikje so jih že poškodovali.”
Najnovejše gibanje proti rasizmu pa je tudi Belgijo prisililo, da se resno sooči s svojo kolonialno zgodovino. V Bruslju se je tako pod posebno peticijo, ki zahteva umik impozantnega kipa Leopolda II izpred kraljeve palače podpisalo 80.000 ljudi in odločitev mestnih oblasti pričakujejo do 30. junija, ko bo minilo natanko 60 let od osamosvojitve Konga izpod belgijske oblasti.
S Karmen Švegl o 7. obletnici vojne v Jemnu, 10-letni vojni v Siriji, kolapsu Libanona, padanju vrednosti turške lire. In še dobra novica - ladja Ever given bo kmalu nadaljevala svojo plovbo, Sueški prekop je odmašen.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Nemčija dan po volitvah v dveh zveznih deželah. Kdo so zmagovalci in kdo poraženci? Vlada se medtem uspešno odziva na nezadovoljstvo ljudi. V Berlinu za krajši čas testno odpirajo kulturne ustanove. Poroča Polona Fijavž.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
S Petro Kos Gnamuš o aktualnem dogajanju v Avstriji.
Naša sodelavka Tanja Borčič Bernard iz Zagreba o obeleževanju Prešernovega dne na Hrvaškem, pripravah na poletno turistično sezono, "zaprtih" zagrebških restarvacijah, zbiranju mladih in nenavadnih vrtačah v popotresni Banovini.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Iz Washingtona se oglaša dopisnik Andrej Stopar. O Bidnovih prvih potezah na oblasti, ustavni obtožbi Trumpa, preurejanju bivališča za novega predsednika in podpredsednico.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Leto 2021 Nemčiji prinaša novo politično vodstvo, začetne dneve pa je zaznamovalo podaljšanje ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Igor Jurič se oglaša iz Bruslja, kjer so si po sklenitvi sporazuma med EU in VB oddahnili, Belgijci pa v tem času oddih iščejo v zasneženih Ardenih.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda. O aktualnih razmerah v srbski prestolnici, kjer letos ne pričakujejo gruč turistov. O cepivu, ki bo v Srbijo prišlo pozneje. O protestih v Albaniji. O stanju v Bosni in Hercegovini 25 let po podpisu Daytonskega sporazuma.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Iz "oranžne" Furlanije Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Neveljaven email naslov