Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Zadnji aprilski petek, zgodaj popoldne. Po rekordno dolgi novinarski konferenci, na kateri je minister Zdravko Počivalšek reševal sebe in vlado iz afere “maske”, smo se srečali v parku za Cankarjevim domom. Na varni razdalji dveh mikrofonov. Na eni strani ogromen spomenik Borisu Kidriču, na drugi strani predsedniška palača, skozi vrata katere je sogovorniku navdušeno pomahal Borut Pahor. Še prej je mimovozeči kolesar spustil protivladno geslo.
Jelko Kacin je veteran slovenske politike, prekaljen v različnih vlogah in funkcijah. Vajen številnih konfliktov in zavezništev. Z dolgo kilometrino evropskih idealnosti in domačih realnosti. V diplomaciji se ne vidi več. Po skoraj 30 letih je kot vladni govorec za covid 19 spet združil moči z Janezom Janšo, s katerim po pol ure govorita na štiri oči in si vse povesta. Pravi, da je v letih, ko ga ne zanimajo več delitve na leve in desne: “Lahko komuniciram z vsemi, najlažje pa s tistimi, ki imajo jasen politični profil. Vsaj vem, s kom imam opraviti.”
“Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Nenadoma se pokaže, da morda to sploh ni bila juha, ampak solata.”
Kacin zelo očitno uživa v nastopanju in samozavestno prepleta dejstva, stališča in politične agende. Zagovarja vladne ukrepe, v aferi z maskami verjame ministru Počivalšku, Ivanu Galetu ne priznava statusa žvižgača, verjame, da nam bo zaščitna oprema prišla še kako prav v prihodnjih letih. Napovedujejo, da se bodo vendarle kmalu odprle tudi knjigarne, do medijev ne kaže pretirane ljubezni, novinarjev in politikov pod njegovo komando ne bo v istih prostorih za novinarske konference. Tudi Twitter bi bilo v tako težkih razmerah zaradi pretiranega negativizma morda celo bolje zamrzniti. Pojasni, zakaj imajo vakuumsko pakirane maske Joca Pečečnika “tako rekoč neomejen rok trajanja”.
“Težko je delati z ljudmi, ki se sprenevedajo in niso sposobni pogledati v oči. Imenujem jih mravljogledi. Ko ga srečaš, gleda v tla. To je kategorija ljudi, ki jih je v naši politiki kar nekaj. To mi seveda obremenjuje želodec.”
Jelko Kacin komentira omejitve gibanja med občinami, ki bi se lahko najprej razrahljale na področju Severne Primorske, Obale, Notranjske in Zasavja. Vladni koronagovorec se sprošča s kolesarjenjem znotraj meja Kranja in potrdi, da so “najlepša jutra zjutraj in ne zvečer”.
“Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Nenadoma se pokaže, da morda to sploh ni bila juha, ampak solata.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Zadnji aprilski petek, zgodaj popoldne. Po rekordno dolgi novinarski konferenci, na kateri je minister Zdravko Počivalšek reševal sebe in vlado iz afere “maske”, smo se srečali v parku za Cankarjevim domom. Na varni razdalji dveh mikrofonov. Na eni strani ogromen spomenik Borisu Kidriču, na drugi strani predsedniška palača, skozi vrata katere je sogovorniku navdušeno pomahal Borut Pahor. Še prej je mimovozeči kolesar spustil protivladno geslo.
Jelko Kacin je veteran slovenske politike, prekaljen v različnih vlogah in funkcijah. Vajen številnih konfliktov in zavezništev. Z dolgo kilometrino evropskih idealnosti in domačih realnosti. V diplomaciji se ne vidi več. Po skoraj 30 letih je kot vladni govorec za covid 19 spet združil moči z Janezom Janšo, s katerim po pol ure govorita na štiri oči in si vse povesta. Pravi, da je v letih, ko ga ne zanimajo več delitve na leve in desne: “Lahko komuniciram z vsemi, najlažje pa s tistimi, ki imajo jasen politični profil. Vsaj vem, s kom imam opraviti.”
“Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Nenadoma se pokaže, da morda to sploh ni bila juha, ampak solata.”
Kacin zelo očitno uživa v nastopanju in samozavestno prepleta dejstva, stališča in politične agende. Zagovarja vladne ukrepe, v aferi z maskami verjame ministru Počivalšku, Ivanu Galetu ne priznava statusa žvižgača, verjame, da nam bo zaščitna oprema prišla še kako prav v prihodnjih letih. Napovedujejo, da se bodo vendarle kmalu odprle tudi knjigarne, do medijev ne kaže pretirane ljubezni, novinarjev in politikov pod njegovo komando ne bo v istih prostorih za novinarske konference. Tudi Twitter bi bilo v tako težkih razmerah zaradi pretiranega negativizma morda celo bolje zamrzniti. Pojasni, zakaj imajo vakuumsko pakirane maske Joca Pečečnika “tako rekoč neomejen rok trajanja”.
“Težko je delati z ljudmi, ki se sprenevedajo in niso sposobni pogledati v oči. Imenujem jih mravljogledi. Ko ga srečaš, gleda v tla. To je kategorija ljudi, ki jih je v naši politiki kar nekaj. To mi seveda obremenjuje želodec.”
Jelko Kacin komentira omejitve gibanja med občinami, ki bi se lahko najprej razrahljale na področju Severne Primorske, Obale, Notranjske in Zasavja. Vladni koronagovorec se sprošča s kolesarjenjem znotraj meja Kranja in potrdi, da so “najlepša jutra zjutraj in ne zvečer”.
“Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Nenadoma se pokaže, da morda to sploh ni bila juha, ampak solata.”
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov