Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.

Epidemiologi povsod po svetu pripravljajo napovedne modele o tem, kako se bo razvijala pandemija in kakšni bodo prihodnji meseci. Čeprav se njihove napovedi v številnih stvareh razlikujejo, se znanstveniki strinjajo predvsem glede dveh stvari: covid 19 bo ostal, prihodnost pa je odvisna od številnih neznank, med drugim od tega, ali bomo dovolj hitro našli odgovore na to, zakaj se ljudje na okužbo odzovejo tako različno, kaj imajo pri tem geni, ali lahko razvijemo trajno imunost, ali je virus doslej razvil kakšne ključne mutacije in kako učinkovita bodo cepiva?

Ta hip je v predklinični stopnji 198 kandidatov za cepiva, v varnostnih stopnjah ena in dve približno 30 cepiv, stopnjo tri, torej zadnjo stopnjo pred podelitvijo licenc, ki je tudi najdolgotrajnejša, pa so doslej dosegla štiri cepiva.

Število okuženih po svetu je preseglo 19 milijonov, virus je doslej zahteval 712.000 žrtev. V številnih državah rahljajo ukrepe in s tem puščajo pri ljudeh lažni vtis, da se pandemija končuje, a to nikakor ni res, svarijo raziskovalci.

Kljub temu pa smo se v zadnjih mesecih veliko naučili, številne raziskave in tudi izkušnje iz vsakdanjega življenja so potrdile predvsem eno: učinkovita skrb za higieno, torej redno umivanje rok in uporaba maske, je pri zajezitvi napredovanja epidemije celo učinkovitejša od stroge karantene. Ekipa raziskovalcev Imperial Collegea v Londonu je ugotovila, da se v več kot 50 državah, v katerih so odpravili karanteno, epidemija ni vrnila v pričakovanem obsegu, in to prav zaradi spremenjenega vedenja ljudi. Skrb za higieno torej šteje.

Na univerzi Sao Paolo so raziskovalci pognali več kot 250.000 matematičnih modelov, v katerih so preverjali različne stopnje fizične distance v kombinaciji s poostreno higieno. Raziskovalci so prišli do zaključka, da je mogoče s postopnim zmanjševanjem ukrepov fizične distance vsakih 80 dni doseči obvladovanje epidemije pod pogojem, da vsaj polovica ljudi izvaja zaščitne ukrepe za preprečevanje okužbe (tj. umivanje rok in nošenje zaščitnih mask).

S tem pa lahko povežemo nedavna dognanja z ene od izraelskih srednjih šol. Potem ko so šolo sredi maja po karanteni znova odprli, so dijaki v šolo hodili kot pred izbruhom covida 19, torej brez kakršnih koli zaostrenih ukrepov. Približno deset dni po odprtju so v šoli odkrili prva dva okužena dijaka. Ker jim v šoli ni bilo treba nositi mask, so se okužbe bliskovito razširile. Z virusom se je okužilo 153 dijakov in 25 predstavnikov osebja, ključni za prenos okužb so bili šolski odmori, nagneteni razredi (v razredih je bilo od 35 do 38 dijakov), prav tako je k širjenju virusa pripomoglo izjemno vroče obdobje konec maja, zaradi česar so na šoli izdatno uporabljali klimatsko prezračevanje. Pravi šolski laboratorij torej.

Iz Združenih držav Amerike poročajo o nečem podobnem. Raziskovalci so preučevali izbruh covida 19 na enem od ameriških mladinskih kampov v zvezni državi Georgia. Čeprav so se morali vsi udeleženci v dvotedenskem obdobju pred prihodom testirati na koronavirus in čeprav se otroci med sabo niso smeli mešati, družili so se lahko le s tistimi, ki so spali v isti sobi, so prve okužbe na kampu zaznali dva dneva po prihodu otrok. Z virusom se je v naslednjih dveh tednih okužilo skoraj sto članov osebja in 168 udeležencev, od tega več kot polovica otrok, starih od šest do deset let. K hitremu širjenju okužbe naj bi pripomoglo predvsem to, da je v enem prostoru spalo več deset otrok in da so se nato ti skupaj udeleževali skupinskih dejavnosti, kot je zborovsko prepevanje.

Nekatere celice našega imunskega sistema, ki lahko prepoznajo koronaviruse, ki ljudem povzročajo običajen prehlad, se odzivajo tudi na Sars-CoV-2, ki povzroča bolezen covid 19. Gre za spominske celice T, pri katerih so raziskovalci ugotovili, da lahko prepoznajo določene sekvence proteinov na novem koronavirusu. Novi dokazi tako potrjujejo hipotezo, da lahko že vzpostavljena imunost na koronaviruse, ki so nam znani in so v človeški populaciji že dolgo časa, vpliva na blažji potek okužbe z novim koronavirusom. A potrebni so dodatni dokazi.

Raziskovalci pa so postregli še z eno potrditvijo, kako pomembna sta takojšen odziv in uvedba ukrepov, potem ko se v skupnosti pojavijo okužbe s koronavirusom. Skupina iz Univerze v Hongkongu je preučevala interval med pojavi simptomov med prvookuženim in vsemi naslednjimi, ki jih ta okuži. In ta niti ni tako dolg, kot so predvidevali na začetku. V pettedenskem obdobju od januarja do februarja so raziskovalci ugotovili, da se je ta interval skrajšal s 7,8 dneva na komaj 2,6. To je še dodatna potrditev, da so kitajske oblasti ukrepale ustrezno in pravočasno. Ko se v skupnosti pojavi okužba, je treba ukrepati takoj.

Za konec pa še k živalim: V še ne objavljeni študiji raziskovalci ugotavljajo, da se virus tudi med živalmi širi podobno obsežno kot med ljudmi. Raziskovalci z univerze Bari so marca in maja v severni Italiji iskali okužbo pri 540 psih in 277 mačkah, ki so živeli pri okuženih ljudeh oziroma po soseskah, kjer je bila razširjenost virusa velika. Z brisi pri nobeni od živali niso neposredno dokazali virusne RNK, s poznejšimi serološkimi preiskavami pa so prisotnost protiteles na virus ugotovili pri treh odstotkih psov in štirih odstotkih mačk. Ta delež v živalski populaciji je primerljiv s tistim v človeški. Raziskovalci sklepajo, da se lahko živali prav tako okužijo kot ljudje.