Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Klicni center za informacije o koronavirusu je bil pomladi zelo pomemben vir informacij. Poklicalo ga je več kot 50.000 ljudi. Centrer spada v državni načrt v času kriznih razmer. Poleti so se delale analize njegovega delovanja spomladi. Devetnajstega oktobra, ko je bila razglašena nova epidemija, pa je z njo nastopil tudi klicni center in tako vnovič odprl vrata. Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, pove, "da je način dela enak, vendar ne moremo reči, da je unikaten".
"Bistvo delovanja so študenti medicine, ki sprejemajo klice klicateljev in odgovarjajo na vprašanja. Spomladi smo jih imeli 66, zdaj pa ne gre več za iste ljudi, saj jih je veliko čez poletje že diplomiralo, postali so mladi zdravniki. Tik pred 19. oktobrom smo ustvarili novo ekipo 48 študentov medicine višjih letnikov, a se je izkazalo, da to ne bo dovolj. Potrebovali smo še novih 25 študentov. Res dobro je, da jih ni bilo težko pridobiti, saj je bila ponudba bistveno večja kot število, ki jih lahko sprejmemo."
Že tri ure pred uradnim odprtjem jih je poklicalo 150 klicateljev, prejšnji petek pa so dosegli absolutni rekord. Poklicalo jih je 1326 posameznikov. Kot opozori dr. Mojca Matičič, "še nikoli v moderni zgodovini česa takega ni bilo".
"Lepo prosim, ostanite doma. To je dobro za vas, vaše bližnje in tudi v dobro vseh zdravstvenih delavcev, ki so res požrtvovalni. Zdržimo do konca, dokler zmoremo. Stvar je resna. Gre za človečnost."
V teh dneh je pomembno imeti tudi dober imunski sistem in po besedah dr. Mojce Matičič veljajo nasveti naših babic, kot so "ogromno tekočine, toplote, udobja in C-vitamina. Ne smemo pa pozabiti na D-vitamin, saj je Slovenija znana po njegovem kroničnem pomanjkanju".
Klicni center za informacije o koronavirusu je dospoten na telefonski številki 080 14 04 (za klic iz tujine: +38614787550). Deluje vsak dan med 8. in 20. uro.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Klicni center za informacije o koronavirusu je bil pomladi zelo pomemben vir informacij. Poklicalo ga je več kot 50.000 ljudi. Centrer spada v državni načrt v času kriznih razmer. Poleti so se delale analize njegovega delovanja spomladi. Devetnajstega oktobra, ko je bila razglašena nova epidemija, pa je z njo nastopil tudi klicni center in tako vnovič odprl vrata. Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, pove, "da je način dela enak, vendar ne moremo reči, da je unikaten".
"Bistvo delovanja so študenti medicine, ki sprejemajo klice klicateljev in odgovarjajo na vprašanja. Spomladi smo jih imeli 66, zdaj pa ne gre več za iste ljudi, saj jih je veliko čez poletje že diplomiralo, postali so mladi zdravniki. Tik pred 19. oktobrom smo ustvarili novo ekipo 48 študentov medicine višjih letnikov, a se je izkazalo, da to ne bo dovolj. Potrebovali smo še novih 25 študentov. Res dobro je, da jih ni bilo težko pridobiti, saj je bila ponudba bistveno večja kot število, ki jih lahko sprejmemo."
Že tri ure pred uradnim odprtjem jih je poklicalo 150 klicateljev, prejšnji petek pa so dosegli absolutni rekord. Poklicalo jih je 1326 posameznikov. Kot opozori dr. Mojca Matičič, "še nikoli v moderni zgodovini česa takega ni bilo".
"Lepo prosim, ostanite doma. To je dobro za vas, vaše bližnje in tudi v dobro vseh zdravstvenih delavcev, ki so res požrtvovalni. Zdržimo do konca, dokler zmoremo. Stvar je resna. Gre za človečnost."
V teh dneh je pomembno imeti tudi dober imunski sistem in po besedah dr. Mojce Matičič veljajo nasveti naših babic, kot so "ogromno tekočine, toplote, udobja in C-vitamina. Ne smemo pa pozabiti na D-vitamin, saj je Slovenija znana po njegovem kroničnem pomanjkanju".
Klicni center za informacije o koronavirusu je dospoten na telefonski številki 080 14 04 (za klic iz tujine: +38614787550). Deluje vsak dan med 8. in 20. uro.
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov