Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Glavni avtor poročila Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost Peter Daszak je ob predstavitvi poročila poudaril, da so taiste človeške dejavnosti, ki pospešujejo podnebne spremembe in izgubo biotske pestrosti, tudi ključen dejavnik tveganja za pandemije prihodnosti: "Nevarnosti prihodnjih pandemij se ne bomo mogli izogniti, to ne bo enostavno. Ne bo nas rešilo še več denarja, ki ga bomo namenjali za vedno nova in nova cepiva. Gre za fundamentalno sistemsko težavo, ki izvira iz nevzdržne globalne gospodarske rasti. In produkt tega so pandemije."
"Po predvidevanjih naj bi v sesalcih in ptičih, ki so ključni gostitelji patogenih virusov, živelo približno 1,7 milijona še neodkritih vrst virusov, od tega jih naj bi imelo kar od pol milijona do 800 000 kapaciteto in sposobnost, da preskoči na človeka."
V poročilu tako predlagajo kar nekaj rešitev za preprečevanje prihodnjih pandemij, ki bi bile po njihovem mnenju dolgoročno precej ugodnejše od gašenja posledic, ki jih prinašajo pandemije.
"Obstajajo načini, da se soočimo s tovrstnim tveganjem, preden se razvije v pandemijo. Trenutno imamo precej neposrečeno strategijo: najprej počakamo, da se pandemija pojavi, šele nato pa jo skušamo karseda hitro zatreti. A kot smo januarja videli na Kitajskem: kljub hitri reakciji tamkajšnjih oblasti je bilo že prepozno. To ni dobra strategija, storiti moramo več. Oblikovati bi morali nekakšen medvladni svet, ki bi se ukvarjal zgolj s preprečevanjem prihodnjih pandemij, in to na način, da bi naslavljal posamezne dejavnike tveganja, ki vodijo do pandemij. Potrebovali bi tudi nekakšno univerzalno zdravstveno iniciativo, ki bi naslavljala nujnost hkratne skrbi tako za človekovo zdravje, zdravje živali, kot tudi za zdravje celotnih ekosistemov. Izbruh covida je zelo jasen primer tega, kaj se zgodi, ko se zaradi človeka poruši ravnovesje v naravi. Vsak lahko pristavi svoj kamenček k preprečevanju prihodnjih pandemij. Mi sami smo tisti, ki poganjamo potrošniške tokove po svetu, zaradi nas poteka brezkompromisno groba svetovna trgovina, naša odvisnost od mesa je prav tako problem. Še posebej pa želim podčrtati dejstvo, da trenutno poslovanje in način, kako gospodarimo, trgujemo, trošimo, nista vdržna. Vsekakor ne bosta dovolj, če želimo karkoli spremeniti. Vsaka pandemija le še bolj do obisti razgrne, kako nesolidaren in nepravičen je svet in kako so mnogi samo še na slabšem. Pandemije nas stanejo mnogo življenj in tudi na milijarde dolarjev. In kar je pri vsem skupaj prav tako pomenljivo: preprečevanje pandemij bi nas stalo veliko manj. Zakaj se tega torej ne lotimo?"
Preberite tudi intervju z biologom in veterinarjem dr. Davidom Waltnerjem - Toewsom.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Glavni avtor poročila Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost Peter Daszak je ob predstavitvi poročila poudaril, da so taiste človeške dejavnosti, ki pospešujejo podnebne spremembe in izgubo biotske pestrosti, tudi ključen dejavnik tveganja za pandemije prihodnosti: "Nevarnosti prihodnjih pandemij se ne bomo mogli izogniti, to ne bo enostavno. Ne bo nas rešilo še več denarja, ki ga bomo namenjali za vedno nova in nova cepiva. Gre za fundamentalno sistemsko težavo, ki izvira iz nevzdržne globalne gospodarske rasti. In produkt tega so pandemije."
"Po predvidevanjih naj bi v sesalcih in ptičih, ki so ključni gostitelji patogenih virusov, živelo približno 1,7 milijona še neodkritih vrst virusov, od tega jih naj bi imelo kar od pol milijona do 800 000 kapaciteto in sposobnost, da preskoči na človeka."
V poročilu tako predlagajo kar nekaj rešitev za preprečevanje prihodnjih pandemij, ki bi bile po njihovem mnenju dolgoročno precej ugodnejše od gašenja posledic, ki jih prinašajo pandemije.
"Obstajajo načini, da se soočimo s tovrstnim tveganjem, preden se razvije v pandemijo. Trenutno imamo precej neposrečeno strategijo: najprej počakamo, da se pandemija pojavi, šele nato pa jo skušamo karseda hitro zatreti. A kot smo januarja videli na Kitajskem: kljub hitri reakciji tamkajšnjih oblasti je bilo že prepozno. To ni dobra strategija, storiti moramo več. Oblikovati bi morali nekakšen medvladni svet, ki bi se ukvarjal zgolj s preprečevanjem prihodnjih pandemij, in to na način, da bi naslavljal posamezne dejavnike tveganja, ki vodijo do pandemij. Potrebovali bi tudi nekakšno univerzalno zdravstveno iniciativo, ki bi naslavljala nujnost hkratne skrbi tako za človekovo zdravje, zdravje živali, kot tudi za zdravje celotnih ekosistemov. Izbruh covida je zelo jasen primer tega, kaj se zgodi, ko se zaradi človeka poruši ravnovesje v naravi. Vsak lahko pristavi svoj kamenček k preprečevanju prihodnjih pandemij. Mi sami smo tisti, ki poganjamo potrošniške tokove po svetu, zaradi nas poteka brezkompromisno groba svetovna trgovina, naša odvisnost od mesa je prav tako problem. Še posebej pa želim podčrtati dejstvo, da trenutno poslovanje in način, kako gospodarimo, trgujemo, trošimo, nista vdržna. Vsekakor ne bosta dovolj, če želimo karkoli spremeniti. Vsaka pandemija le še bolj do obisti razgrne, kako nesolidaren in nepravičen je svet in kako so mnogi samo še na slabšem. Pandemije nas stanejo mnogo življenj in tudi na milijarde dolarjev. In kar je pri vsem skupaj prav tako pomenljivo: preprečevanje pandemij bi nas stalo veliko manj. Zakaj se tega torej ne lotimo?"
Preberite tudi intervju z biologom in veterinarjem dr. Davidom Waltnerjem - Toewsom.
Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi.
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.
Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.
Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.
Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.
36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem.
Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva.
Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi.
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay
Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.
V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane.
Neveljaven email naslov