Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Mario Fafangel: Graditi moramo na zaupanju

11.11.2020

Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.

Mario Fafangel je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pravi, da ker živimo v relativno odprti družbi, je pri zajezitvi čezmernega prenosa covida-19 ključna predvsem odgovornost: "Pomembno je, da zaščitimo domove za starejše, gospodarstvo in poskrbimo, da lahko tudi šolstvo deluje." Poudarja, da za širjenje virusa ne moremo kriviti nedoslednosti Slovenk in Slovencev. "Tudi svetovna populacija ni kriva, poglejmo samo zemljevid, vse države so rdeče. Tudi Švedska, ki jo tako radi omenjamo, njihova krivulja gre v nebo."

"Pri koronavirusu gre za kompleksno sestavljanko, ki še vedno deluje kot zavora in ne kot pravi stroj. Približuje se cepivo in trenutno je vsaka smrt odveč. Naša odgovornost je, da zagotovimo pogoje, v katerih ne moremo biti superprenašalci virusa, in da delujemo, kot da bi bil potencialno okužen vsak. Vsi smo na istem, tudi na najvišji ravni odločevalcev. Je kdo 18-letniku kdaj povedal, da, če bo padel in si zlomil koleno, ne bo mogel priti do operacije, ker bodo bolnišnice pokale po šivih in posledično nikoli več ne bo mogel igrati nogometa? Izpostavljeni smo tveganju za življenje vseh nas in celotne družbe."

 

Odprtje vrtcev in prve triade osnovnih šol

Treba je najti pravo razmerje na ravni vsakdanjega življenja in ustvariti pogoje, v katerih je možnost prenosa virusa znotraj okolja čim manjša. Kot poudarja Mario Fafangel, je "treba skleniti kompromise med tveganjem ene in druge strani."

Tudi pri morebitnem odpiranju vsaj dela osnovnih šol in vrtcev: "Dejstvo je, da je ob tako razširjenem kroženju virusa na ravni populacije zelo težko imeti odprte šole. Vprašanje je, kako najti pravo sorazmerje in zagotoviti funkcionalnost sistema ob tako velikem kroženju virusa. Ob zdajšnjih številkah je v tem trenutku težko odpreti šole, ampak čez teden ali dva bodo prva triada šol in vrtci obravnavani prioritetno. Ne smemo pa biti presenečeni, ko bomo imeli veliko primerov in ko bodo potem vprašanja 'Koliko razredov je danes, koliko šol je imelo primere?' Veliko jih bo, ker ne more biti drugače."

 

Za učinkovitost cepiva bo pomembna tudi komunikacija

Pravila igre lahko spremeni cepivo, a, kot poudarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ, bo pri tem ključna komunikacija z javnostjo o učinkovitosti cepiva.

"Vesel sem, da se zadeve premikajo naprej. V igri imamo več cepiv. Evropska komisija, z njo pa tudi Slovenija, ne stavi samo na enega konja, kar je zelo pametno. Veliko vprašanj je in težko je dati kategorične odgovore, ampak cepivo bo spremenilo pravila igre. Potrebujemo še več informacij, da bomo točno vedeli, kam usmeriti cepivo. Pod vprašajem je, ali preprečuje bolezen, ali je zelo učinkovito tudi pri preprečevanju slabšega poteka bolezni ter ali je učinkovito tudi na okužbi in na prenosu. Pred nami so zanimivi časi, malo je še treba zdržati."

 

Moramo se resetirati

Da se doseže dobra komunikacija med strokovnjaki, političnimi odločevalci in javnostjo, moramo krepiti zaupanje v stroko. Mario Fafangel opozarja tudi na težavo, ko posameznik vidi dobrobit samo zase. "Kot družba bomo morali stopiti nad nas same, gre za podvig skupnosti. V resnici bo od cepiva imel korist vsak, tisti, ki se bo cepil, tisti, ki ne bo zbolel in tudi širša skupnost."

Napaka je, da čakamo, kakšni ukrepi bodo padli na nas: "Ne spreminjamo svojega ravnanja, ampak raje gledamo, kdaj bo kaj sproščenega. Moramo se resetirati, ker si res ne moremo privoščiti, da se bo treba odločati, kdo bo imel bolnišnično oskrbo in kdo bo ostal brez nje. Stanje je resno. Zelo očitno je, da je v zimskem času in v zaprtih prostorih epidemijo zelo težko obvladovati."


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Dr. Mario Fafangel: Graditi moramo na zaupanju

11.11.2020

Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.

Mario Fafangel je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pravi, da ker živimo v relativno odprti družbi, je pri zajezitvi čezmernega prenosa covida-19 ključna predvsem odgovornost: "Pomembno je, da zaščitimo domove za starejše, gospodarstvo in poskrbimo, da lahko tudi šolstvo deluje." Poudarja, da za širjenje virusa ne moremo kriviti nedoslednosti Slovenk in Slovencev. "Tudi svetovna populacija ni kriva, poglejmo samo zemljevid, vse države so rdeče. Tudi Švedska, ki jo tako radi omenjamo, njihova krivulja gre v nebo."

"Pri koronavirusu gre za kompleksno sestavljanko, ki še vedno deluje kot zavora in ne kot pravi stroj. Približuje se cepivo in trenutno je vsaka smrt odveč. Naša odgovornost je, da zagotovimo pogoje, v katerih ne moremo biti superprenašalci virusa, in da delujemo, kot da bi bil potencialno okužen vsak. Vsi smo na istem, tudi na najvišji ravni odločevalcev. Je kdo 18-letniku kdaj povedal, da, če bo padel in si zlomil koleno, ne bo mogel priti do operacije, ker bodo bolnišnice pokale po šivih in posledično nikoli več ne bo mogel igrati nogometa? Izpostavljeni smo tveganju za življenje vseh nas in celotne družbe."

 

Odprtje vrtcev in prve triade osnovnih šol

Treba je najti pravo razmerje na ravni vsakdanjega življenja in ustvariti pogoje, v katerih je možnost prenosa virusa znotraj okolja čim manjša. Kot poudarja Mario Fafangel, je "treba skleniti kompromise med tveganjem ene in druge strani."

Tudi pri morebitnem odpiranju vsaj dela osnovnih šol in vrtcev: "Dejstvo je, da je ob tako razširjenem kroženju virusa na ravni populacije zelo težko imeti odprte šole. Vprašanje je, kako najti pravo sorazmerje in zagotoviti funkcionalnost sistema ob tako velikem kroženju virusa. Ob zdajšnjih številkah je v tem trenutku težko odpreti šole, ampak čez teden ali dva bodo prva triada šol in vrtci obravnavani prioritetno. Ne smemo pa biti presenečeni, ko bomo imeli veliko primerov in ko bodo potem vprašanja 'Koliko razredov je danes, koliko šol je imelo primere?' Veliko jih bo, ker ne more biti drugače."

 

Za učinkovitost cepiva bo pomembna tudi komunikacija

Pravila igre lahko spremeni cepivo, a, kot poudarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ, bo pri tem ključna komunikacija z javnostjo o učinkovitosti cepiva.

"Vesel sem, da se zadeve premikajo naprej. V igri imamo več cepiv. Evropska komisija, z njo pa tudi Slovenija, ne stavi samo na enega konja, kar je zelo pametno. Veliko vprašanj je in težko je dati kategorične odgovore, ampak cepivo bo spremenilo pravila igre. Potrebujemo še več informacij, da bomo točno vedeli, kam usmeriti cepivo. Pod vprašajem je, ali preprečuje bolezen, ali je zelo učinkovito tudi pri preprečevanju slabšega poteka bolezni ter ali je učinkovito tudi na okužbi in na prenosu. Pred nami so zanimivi časi, malo je še treba zdržati."

 

Moramo se resetirati

Da se doseže dobra komunikacija med strokovnjaki, političnimi odločevalci in javnostjo, moramo krepiti zaupanje v stroko. Mario Fafangel opozarja tudi na težavo, ko posameznik vidi dobrobit samo zase. "Kot družba bomo morali stopiti nad nas same, gre za podvig skupnosti. V resnici bo od cepiva imel korist vsak, tisti, ki se bo cepil, tisti, ki ne bo zbolel in tudi širša skupnost."

Napaka je, da čakamo, kakšni ukrepi bodo padli na nas: "Ne spreminjamo svojega ravnanja, ampak raje gledamo, kdaj bo kaj sproščenega. Moramo se resetirati, ker si res ne moremo privoščiti, da se bo treba odločati, kdo bo imel bolnišnično oskrbo in kdo bo ostal brez nje. Stanje je resno. Zelo očitno je, da je v zimskem času in v zaprtih prostorih epidemijo zelo težko obvladovati."


24.03.2020

Marko Grobelnik, Institut Jožef Stefan, Corona Watch

Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.


24.03.2020

dr. Jernej Pintar o razvijanju prototipov respiratorjev

Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”


24.03.2020

Dr. Paolo Terragnoli, zdravnik v prvi liniji v italijanski Brescii

Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.


23.03.2020

Nina Babič, psihologinja

Psihologinja na OŠ Martina Konšaka v Mariboru.


23.03.2020

Profesorica slovenščine Bojana Potočnik

Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.


23.03.2020

dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu

Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.


22.03.2020

Renata Salecl: Strah me je, da prehitro drvimo v militaristični diskurz

Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.


22.03.2020

Vincent Racaniello: Virus je dobil zalet tudi zaradi nas

Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.


21.03.2020

Matjaž Hanžek: Virus odganjajmo s fizično razdaljo in socialno bližino

Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.


21.03.2020

Luka Lisjak Gabrijelčič: Razmisleki o političnih razmerjih v času krize

Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.


21.03.2020

Krizno komuniciranje v kriznih časih

Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.


20.03.2020

Slavoj Žižek: Z muko bomo morali zgraditi drugačno normalnost

Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.


20.03.2020

dr. Tatjana Avšič Županc: Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego

Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.


19.03.2020

dr. Miha Mazzini

Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?


19.03.2020

dr. David Stopar

Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.


19.03.2020

Premagovanje občutka osamljenosti z glasbo

Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.


18.03.2020

Veronika Podgoršek - Nujno je vpeljati sistem in najti čas zase

Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.


18.03.2020

Ne predstavljam si, kaj bi zame pomenila okužba s koronavirusom

Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.


18.03.2020

Primož Cirman: Koronavirus ne sme biti platforma političnega boja

Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.


18.03.2020

Mojca Matičič, Klicni center za informacije o koronavirusu (080 14 04)

Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”.  Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.


Stran 11 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov