Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
Mario Fafangel je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pravi, da ker živimo v relativno odprti družbi, je pri zajezitvi čezmernega prenosa covida-19 ključna predvsem odgovornost: "Pomembno je, da zaščitimo domove za starejše, gospodarstvo in poskrbimo, da lahko tudi šolstvo deluje." Poudarja, da za širjenje virusa ne moremo kriviti nedoslednosti Slovenk in Slovencev. "Tudi svetovna populacija ni kriva, poglejmo samo zemljevid, vse države so rdeče. Tudi Švedska, ki jo tako radi omenjamo, njihova krivulja gre v nebo."
"Pri koronavirusu gre za kompleksno sestavljanko, ki še vedno deluje kot zavora in ne kot pravi stroj. Približuje se cepivo in trenutno je vsaka smrt odveč. Naša odgovornost je, da zagotovimo pogoje, v katerih ne moremo biti superprenašalci virusa, in da delujemo, kot da bi bil potencialno okužen vsak. Vsi smo na istem, tudi na najvišji ravni odločevalcev. Je kdo 18-letniku kdaj povedal, da, če bo padel in si zlomil koleno, ne bo mogel priti do operacije, ker bodo bolnišnice pokale po šivih in posledično nikoli več ne bo mogel igrati nogometa? Izpostavljeni smo tveganju za življenje vseh nas in celotne družbe."
Treba je najti pravo razmerje na ravni vsakdanjega življenja in ustvariti pogoje, v katerih je možnost prenosa virusa znotraj okolja čim manjša. Kot poudarja Mario Fafangel, je "treba skleniti kompromise med tveganjem ene in druge strani."
Tudi pri morebitnem odpiranju vsaj dela osnovnih šol in vrtcev: "Dejstvo je, da je ob tako razširjenem kroženju virusa na ravni populacije zelo težko imeti odprte šole. Vprašanje je, kako najti pravo sorazmerje in zagotoviti funkcionalnost sistema ob tako velikem kroženju virusa. Ob zdajšnjih številkah je v tem trenutku težko odpreti šole, ampak čez teden ali dva bodo prva triada šol in vrtci obravnavani prioritetno. Ne smemo pa biti presenečeni, ko bomo imeli veliko primerov in ko bodo potem vprašanja 'Koliko razredov je danes, koliko šol je imelo primere?' Veliko jih bo, ker ne more biti drugače."
Pravila igre lahko spremeni cepivo, a, kot poudarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ, bo pri tem ključna komunikacija z javnostjo o učinkovitosti cepiva.
"Vesel sem, da se zadeve premikajo naprej. V igri imamo več cepiv. Evropska komisija, z njo pa tudi Slovenija, ne stavi samo na enega konja, kar je zelo pametno. Veliko vprašanj je in težko je dati kategorične odgovore, ampak cepivo bo spremenilo pravila igre. Potrebujemo še več informacij, da bomo točno vedeli, kam usmeriti cepivo. Pod vprašajem je, ali preprečuje bolezen, ali je zelo učinkovito tudi pri preprečevanju slabšega poteka bolezni ter ali je učinkovito tudi na okužbi in na prenosu. Pred nami so zanimivi časi, malo je še treba zdržati."
Da se doseže dobra komunikacija med strokovnjaki, političnimi odločevalci in javnostjo, moramo krepiti zaupanje v stroko. Mario Fafangel opozarja tudi na težavo, ko posameznik vidi dobrobit samo zase. "Kot družba bomo morali stopiti nad nas same, gre za podvig skupnosti. V resnici bo od cepiva imel korist vsak, tisti, ki se bo cepil, tisti, ki ne bo zbolel in tudi širša skupnost."
Napaka je, da čakamo, kakšni ukrepi bodo padli na nas: "Ne spreminjamo svojega ravnanja, ampak raje gledamo, kdaj bo kaj sproščenega. Moramo se resetirati, ker si res ne moremo privoščiti, da se bo treba odločati, kdo bo imel bolnišnično oskrbo in kdo bo ostal brez nje. Stanje je resno. Zelo očitno je, da je v zimskem času in v zaprtih prostorih epidemijo zelo težko obvladovati."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
Mario Fafangel je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pravi, da ker živimo v relativno odprti družbi, je pri zajezitvi čezmernega prenosa covida-19 ključna predvsem odgovornost: "Pomembno je, da zaščitimo domove za starejše, gospodarstvo in poskrbimo, da lahko tudi šolstvo deluje." Poudarja, da za širjenje virusa ne moremo kriviti nedoslednosti Slovenk in Slovencev. "Tudi svetovna populacija ni kriva, poglejmo samo zemljevid, vse države so rdeče. Tudi Švedska, ki jo tako radi omenjamo, njihova krivulja gre v nebo."
"Pri koronavirusu gre za kompleksno sestavljanko, ki še vedno deluje kot zavora in ne kot pravi stroj. Približuje se cepivo in trenutno je vsaka smrt odveč. Naša odgovornost je, da zagotovimo pogoje, v katerih ne moremo biti superprenašalci virusa, in da delujemo, kot da bi bil potencialno okužen vsak. Vsi smo na istem, tudi na najvišji ravni odločevalcev. Je kdo 18-letniku kdaj povedal, da, če bo padel in si zlomil koleno, ne bo mogel priti do operacije, ker bodo bolnišnice pokale po šivih in posledično nikoli več ne bo mogel igrati nogometa? Izpostavljeni smo tveganju za življenje vseh nas in celotne družbe."
Treba je najti pravo razmerje na ravni vsakdanjega življenja in ustvariti pogoje, v katerih je možnost prenosa virusa znotraj okolja čim manjša. Kot poudarja Mario Fafangel, je "treba skleniti kompromise med tveganjem ene in druge strani."
Tudi pri morebitnem odpiranju vsaj dela osnovnih šol in vrtcev: "Dejstvo je, da je ob tako razširjenem kroženju virusa na ravni populacije zelo težko imeti odprte šole. Vprašanje je, kako najti pravo sorazmerje in zagotoviti funkcionalnost sistema ob tako velikem kroženju virusa. Ob zdajšnjih številkah je v tem trenutku težko odpreti šole, ampak čez teden ali dva bodo prva triada šol in vrtci obravnavani prioritetno. Ne smemo pa biti presenečeni, ko bomo imeli veliko primerov in ko bodo potem vprašanja 'Koliko razredov je danes, koliko šol je imelo primere?' Veliko jih bo, ker ne more biti drugače."
Pravila igre lahko spremeni cepivo, a, kot poudarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ, bo pri tem ključna komunikacija z javnostjo o učinkovitosti cepiva.
"Vesel sem, da se zadeve premikajo naprej. V igri imamo več cepiv. Evropska komisija, z njo pa tudi Slovenija, ne stavi samo na enega konja, kar je zelo pametno. Veliko vprašanj je in težko je dati kategorične odgovore, ampak cepivo bo spremenilo pravila igre. Potrebujemo še več informacij, da bomo točno vedeli, kam usmeriti cepivo. Pod vprašajem je, ali preprečuje bolezen, ali je zelo učinkovito tudi pri preprečevanju slabšega poteka bolezni ter ali je učinkovito tudi na okužbi in na prenosu. Pred nami so zanimivi časi, malo je še treba zdržati."
Da se doseže dobra komunikacija med strokovnjaki, političnimi odločevalci in javnostjo, moramo krepiti zaupanje v stroko. Mario Fafangel opozarja tudi na težavo, ko posameznik vidi dobrobit samo zase. "Kot družba bomo morali stopiti nad nas same, gre za podvig skupnosti. V resnici bo od cepiva imel korist vsak, tisti, ki se bo cepil, tisti, ki ne bo zbolel in tudi širša skupnost."
Napaka je, da čakamo, kakšni ukrepi bodo padli na nas: "Ne spreminjamo svojega ravnanja, ampak raje gledamo, kdaj bo kaj sproščenega. Moramo se resetirati, ker si res ne moremo privoščiti, da se bo treba odločati, kdo bo imel bolnišnično oskrbo in kdo bo ostal brez nje. Stanje je resno. Zelo očitno je, da je v zimskem času in v zaprtih prostorih epidemijo zelo težko obvladovati."
Pesnica in pisateljica Katja Perat živi v Združenih državah v mestu St. Louis. Opisuje ameriško življenje, zdravstveni sistem in politiko v času epidemije.
Antropolog dr. Dan Podjed tudi o tem, zakaj ga jezi kult amaterizma.
Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.
Epidemiološka študija v kraju Vo’ Euganeo v italijanski Benečiji je pokazala, da je veliko število okuženih s koronavirusom asimptomatičnih, v istem trenutku pa so ti posamezniki odličen vir prenosa okužb naprej.
Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.
Z Juretom Leskovcem o tem, kako bi lahko sodobna tehnologija občutno zajezila širjenje pandemije. Glede varnosti in varovanja zasebnosti gre po njegovem v teh primerih iskati srednjo pot.
Matjaž Gruden, Svet Evrope, o tem, kje je meja med izrednimi ukrepi v izrednih razmerah in pretiranimi ukrepi z izgovorom izrednih razmer.
Ime meseca marca je Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed mnogih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.
Krizno obdobje predstavlja tudi veliko tveganje za korpucijo, saj se morajo zaradi zaostrenih razmer odločitve sprejemati hitro, nadzorni mehanizmi pa temu pogosto ne sledijo.
Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay
Kako v času epidemije koronavirusa delujejo urgence in kako se je spremenila dinamika delovanja zdravstvenih domov? Pojasnjuje Primož Velikonja, vodja urgence v Zdravstvenem domu Kočevje
Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.
Kakšne so razmere v največjem migrantskem centru na Lezbosu in kako so na otoku pripravljeni na morebitno širjenje virusa.
Pogovor z dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu, ki ga dobite na telefonski številki 080 14 04. Najnovejše informacije uradnih virov o razvoju epidemije.
Pater Karel Gržan o samoti, pandemiji strahu, virusu in globalni ekonomiji.
Andrej Šter je vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve, ki se z ekipami trudi, da bi vsem Slovencem iz tujine zagotovil varno vrnitev domov.
Svet še nikoli ni bil tako globalen, kot je ta hip, to nenazadnje dokazuje tudi pandemija. Kot opaža naš sogovornik, se takšni izbruhi dogajajo na približno deset let, a le pri tem najnovejšem so padle vse geografske meje. V San Francisco smo poklicali profesorja doktorja Matijo Peterlina. Na Univerzi Kalifornije UCSF poučuje interno medicino, mikrobiologijo in imunologijo.
Četrtkov Svetovalni servis namenjamo razumevanju novega koronavirusa, o katerem se na spletu in na družbenih omrežjih širi nemalo neresnic, polresnic in nepreverjenih informacij. Kako deluje in kako se razvija? Zakaj se tako dobro prenaša, koliko pomagajo maske in razkužila, kako mu uspe pretentati naš imunski sistem, ali se prenaša tudi po zraku, koliko pomaga dezinfekcija ulic in ali lahko znova zbolimo? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.
Neveljaven email naslov