Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.
Italija je bila po lanskem hudem udarcu epidemije koronavirusne bolezni - spomnimo se, marca lani je virus najbolj prizadel Lombardijo - tik pred kolapsom zdravstvenega sistema. Takrat smo poklicali tudi Paola Terragnolija, zdravnika v prvi vrsti v bolnišnici Poliambulanza v Brescii, ki se je dnevno srečeval s hudo bolnimi pacienti. Takrat je stanje označeval za brezupno, kako pa je v Italiji in v bolnišnici v Brescii zdaj, leto in pol po prvem potrjenem primeru okužbe s koronavirusom v Italiji?
"Stanje pri nas je povsem drugačno kot pred letom in pol, ko sva se slišala. Kampanja za cepljenje je dosegla veliko, zmanjšalo se je število pozitivnih izvidov na koronavirus. Pri nas so to dnevi, če lahko tako rečem - normalnosti. Spet sprejemamo paciente, ki nimajo nikakršne zveze s covidom. Ukvarjamo se spet s pacienti, ki prihajajo zaradi poškodb, zastrupitev, infarktov. S tistim, kar na urgenci dejansko pričakujemo," pravi Paolo Terragnoli.
Deluje pomirjen, čeprav se dnevno srečuje z ljudmi, ki imajo lahko hude zdravstvene posledice, a lani so k tem prištevali še številne covidne bolnike. 23. marca lani, ko smo prvič poklicali dr. Terragnolija, je bilo v Italiji pozitivnih na koronavirus 63.927, tisti dan je zaradi virusa umrlo 6077 ljudi. Ob pogovoru 29. septembra letos je bilo v Italiji 3212 pozitivnih in 63 umrlih. V Sloveniji je bilo 29. septembra leta 1028 pozitivnih, 4 so umrli. Če si predstavljamo 60-milijonsko Italijo in dvomilijonsko Slovenijo, je pri nas res veliko število pozitivnih. A številni pri nas virusa še vedno ne jemljejo resno.
"Že samo na območju Brescie, kot tudi Bergama in Lodija, smo doživeli 100-odstotno norost pandemije. In glede na to, kako težko je bilo, mislim, da bi samo kakšen norec zavrnil cepljenje. Pri nas zavračanja cepljenja ni bilo. Morda so redki izrazili kakšen pomislek, ampak so se potem vseeno cepili. Ne vem, ali veste, ampak pri nas so zdravniki, ki se ne želijo cepiti, suspendirani. Tako kot tudi drugi zdravstveni delavci."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.
Italija je bila po lanskem hudem udarcu epidemije koronavirusne bolezni - spomnimo se, marca lani je virus najbolj prizadel Lombardijo - tik pred kolapsom zdravstvenega sistema. Takrat smo poklicali tudi Paola Terragnolija, zdravnika v prvi vrsti v bolnišnici Poliambulanza v Brescii, ki se je dnevno srečeval s hudo bolnimi pacienti. Takrat je stanje označeval za brezupno, kako pa je v Italiji in v bolnišnici v Brescii zdaj, leto in pol po prvem potrjenem primeru okužbe s koronavirusom v Italiji?
"Stanje pri nas je povsem drugačno kot pred letom in pol, ko sva se slišala. Kampanja za cepljenje je dosegla veliko, zmanjšalo se je število pozitivnih izvidov na koronavirus. Pri nas so to dnevi, če lahko tako rečem - normalnosti. Spet sprejemamo paciente, ki nimajo nikakršne zveze s covidom. Ukvarjamo se spet s pacienti, ki prihajajo zaradi poškodb, zastrupitev, infarktov. S tistim, kar na urgenci dejansko pričakujemo," pravi Paolo Terragnoli.
Deluje pomirjen, čeprav se dnevno srečuje z ljudmi, ki imajo lahko hude zdravstvene posledice, a lani so k tem prištevali še številne covidne bolnike. 23. marca lani, ko smo prvič poklicali dr. Terragnolija, je bilo v Italiji pozitivnih na koronavirus 63.927, tisti dan je zaradi virusa umrlo 6077 ljudi. Ob pogovoru 29. septembra letos je bilo v Italiji 3212 pozitivnih in 63 umrlih. V Sloveniji je bilo 29. septembra leta 1028 pozitivnih, 4 so umrli. Če si predstavljamo 60-milijonsko Italijo in dvomilijonsko Slovenijo, je pri nas res veliko število pozitivnih. A številni pri nas virusa še vedno ne jemljejo resno.
"Že samo na območju Brescie, kot tudi Bergama in Lodija, smo doživeli 100-odstotno norost pandemije. In glede na to, kako težko je bilo, mislim, da bi samo kakšen norec zavrnil cepljenje. Pri nas zavračanja cepljenja ni bilo. Morda so redki izrazili kakšen pomislek, ampak so se potem vseeno cepili. Ne vem, ali veste, ampak pri nas so zdravniki, ki se ne želijo cepiti, suspendirani. Tako kot tudi drugi zdravstveni delavci."
Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi.
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.
Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.
Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.
Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.
36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem.
Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva.
Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi.
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay
Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.
V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane.
Neveljaven email naslov