Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse prave ljubezni so žalostne, je pred desetletji pel Đorđe Balašević. Pa veliki srbski kantavtor v tem stališču ni osamljen. Nasprotno; zahodna tradicija je polna zgodb, izmišljenih in resničnih, ki potrjujejo to modrost. Številne so tako tragične, da se končajo s smrtjo vsaj enega če ne kar obeh ljubimcev. Orfej in Evridika, na primer. Pa Mark Antonij in Kleopatra. Tristan in Izolda. Romeo in Julija. Werther in Lotte. Poznamo, seveda, tudi mlajše primere. Tu sta, denimo, Jack in Rose v Titanicu. Pa kavboja Ennis in Jack iz Gore Brokeback. Zahvaljujoč Tavčarjevemu Cvetju v jeseni, njegovima Janezu in Meti, imamo tako zgodbo tudi Slovenci. No, potem pa imamo še vse tiste zgodbe, kjer ljubimca sicer preživita, a nas ob njih nezmotljivo obhaja občutek, da je nekaj v obeh protagonistih, tisto, kar je bilo nemara najbolj živo in nežno, najbolj notranje v njiju, ob ponesrečenem izteku ljubezenske zgodbe nepreklicno umrlo. Taka je zgodba o Abelardu in Heloizi. Pa Puškinova pripoved o Oneginu in Tatjani. Pozabiti ne gre niti Newlanda Archerja in grofice Olenske v Času nedolžnosti ameriške pisateljice Edith Wharton ali Roberta in Francesce v Najinih mostovih Clinta Eastwooda. Povsem možno je tudi branje, ki bi v ta niz uvrstilo tudi Črtomirja in Bogomilo. Pravzaprav bi lahko ves tokratni Kulturni fokus porabili za naštevanje primerov nesrečnih, tragičnih ljubimcev, s katerimi nas je oskrbela umetnost.
Vendar bomo ravnali prav nasprotno. Posvetili se bomo namreč tako imenovani komični ljubezni. Po obilju primerov tragične ljubezni se kaj lahko zdi, da nekaj takega, kot je komična ljubezen, sploh ne obstaja. Toda filozof dr. Gregor Moder se s takim pogledom slej ko prej ne strinja. Pred kratkim je namreč pri založbi Društva za teoretsko psihoanalizo izdal knjigo z naslovom Komična ljubezen – Shakespeare, Hegel, Lacan, v kateri zatrjuje, da je ljubezen komično občutje, ki se “ne pusti ujeti v alternativo med usodno romantično-tragično strastjo na eni strani in spoštljivim partnerstvom z vzajemnim odpuščanjem napak na drugi strani“. Sliši se imenitno – toda kje najti tako, komično ljubezen? Po čem jo prepoznati? In zakaj jo današnji čas tako zelo potrebuje?
738 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Vse prave ljubezni so žalostne, je pred desetletji pel Đorđe Balašević. Pa veliki srbski kantavtor v tem stališču ni osamljen. Nasprotno; zahodna tradicija je polna zgodb, izmišljenih in resničnih, ki potrjujejo to modrost. Številne so tako tragične, da se končajo s smrtjo vsaj enega če ne kar obeh ljubimcev. Orfej in Evridika, na primer. Pa Mark Antonij in Kleopatra. Tristan in Izolda. Romeo in Julija. Werther in Lotte. Poznamo, seveda, tudi mlajše primere. Tu sta, denimo, Jack in Rose v Titanicu. Pa kavboja Ennis in Jack iz Gore Brokeback. Zahvaljujoč Tavčarjevemu Cvetju v jeseni, njegovima Janezu in Meti, imamo tako zgodbo tudi Slovenci. No, potem pa imamo še vse tiste zgodbe, kjer ljubimca sicer preživita, a nas ob njih nezmotljivo obhaja občutek, da je nekaj v obeh protagonistih, tisto, kar je bilo nemara najbolj živo in nežno, najbolj notranje v njiju, ob ponesrečenem izteku ljubezenske zgodbe nepreklicno umrlo. Taka je zgodba o Abelardu in Heloizi. Pa Puškinova pripoved o Oneginu in Tatjani. Pozabiti ne gre niti Newlanda Archerja in grofice Olenske v Času nedolžnosti ameriške pisateljice Edith Wharton ali Roberta in Francesce v Najinih mostovih Clinta Eastwooda. Povsem možno je tudi branje, ki bi v ta niz uvrstilo tudi Črtomirja in Bogomilo. Pravzaprav bi lahko ves tokratni Kulturni fokus porabili za naštevanje primerov nesrečnih, tragičnih ljubimcev, s katerimi nas je oskrbela umetnost.
Vendar bomo ravnali prav nasprotno. Posvetili se bomo namreč tako imenovani komični ljubezni. Po obilju primerov tragične ljubezni se kaj lahko zdi, da nekaj takega, kot je komična ljubezen, sploh ne obstaja. Toda filozof dr. Gregor Moder se s takim pogledom slej ko prej ne strinja. Pred kratkim je namreč pri založbi Društva za teoretsko psihoanalizo izdal knjigo z naslovom Komična ljubezen – Shakespeare, Hegel, Lacan, v kateri zatrjuje, da je ljubezen komično občutje, ki se “ne pusti ujeti v alternativo med usodno romantično-tragično strastjo na eni strani in spoštljivim partnerstvom z vzajemnim odpuščanjem napak na drugi strani“. Sliši se imenitno – toda kje najti tako, komično ljubezen? Po čem jo prepoznati? In zakaj jo današnji čas tako zelo potrebuje?
Človeški svet je prepreden z neformalno veljavnimi pravili, ki kažejo smeri, kako živeti in preživeti.
Skozi prizmo antropologije se pokaže, da se za idejo hygge ne skriva le specifičen način opremljanja stanovanj, ampak tudi obljuba človeške sreče, mehka moč nordijskih držav in kopica spretnih marketinških trikov
Nekateri učenjaki tega stoletja so menili, da je človeštvo prispelo tako daleč in doseglo tako visoko in mejno stanje družbe, da dlje ni mogoče, čemur bi lahko rekli konec zgodovine. Zdaj ugotavljamo, da je prispelo do ideala učinkovitosti, neizmerne potrebe po največjem možnem dobičku, brezobzirne skrajne racionalnosti ...
V Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju Ljubljana so predstavljena dela umetnic, ki razen redkih posameznic, med katerimi izstopa skoraj mitološka podoba Ivane Kobilca, praviloma niso uvrščene v knjige pregledov slovenskih umetnic in umetnikov.
V pogovoru z antropologinjo dr. Svetlano Slapšak preverjamo, kaj nam mitološke zgodbe, ki so do nas dospele iz širokega prostora med Julijci in Uralom, govorijo o Slovanih posebej in o condition humaine nasploh
Nedavno so v Narodnem muzeju Slovenije odprli razstavo z naslovom Spomin Slovenije, ki bo zaradi občutljivosti materiala na ogled le mesec dni, saj gre za pisno, čeprav ne le besedilno izvirno gradivo arhivov, knjižnic in muzejev, ki sodi na seznam Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta.
Evangeličanski duhovnik, ki se je rodil pred natanko 300 leti, je z mojstrskim prevodom Nove zaveze iz grščine vzpostavil prekmurski knjižni jezik, to pa je v 19. stoletju pomembno zaznamovalo celostni razvoj slovenščine
Ob stoti obletnici razglasitve turške republike se sprašujemo, kako se nesporni uspehi pa tudi globoka protislovja reform, ki jih je implementiral Atatürk, kažejo skozi prizmo tamkajšnje stavbarske umetnosti
Pred predstavo, ki se bo zgodila v Slovenskem mladinskem gledališču, objavljamo navedek s spletne strani, kjer piše:
Zakaj so bili orjaški spomeniki, ki so jih povsod po nekdanji skupni državi postavljali v čast NOB-ju in revoluciji, ob svojem času razmeroma nepriljubljeni, danes, ko ni nikjer več ne socializma ne Jugoslavije, pa jih občudujemo kot velika dela modernistične umetnosti?
Sociološka teorija jezika, ki so jo v 20. stoletju izdelali jezikoslovci, filozofi in literarni zgodovinarji, zbrani okoli ruskega misleca Mihaila Bahtina, nudi izvrstno konceptualno orodje za preučevanje književnosti
Kako je veliki pisatelj in politik iz Poljanske doline posegel v svoj čas, kako ga je s svojo literaturo spremenil in kako je njegov prispevek v slovensko kulturno-zgodovinsko zakladnico videti danes?
V globalni logiki neoliberalnega kapitaliza imamo poplavo avtoric in avtorjev, ki pišejo za sebe in o sebi ter vse manj z mislijo na otroke, med drugim meni gostja oddaje.
Tradicionalno rokodelstvo, tudi izdelava ročno delanih tkanin, kovanega orodja ali keramičnih izdelkov, se je v obliki enostavne in počasne proizvodnje, zmanjšalo že zdavnaj.
Produkcije novih verskih in magičnih praks na Šrilanki, ki jih ustvarjajo obsedeni ekstati.
Čeprav so se kar tri četrtine njegove monumentalne zgodovine izgubile, je tisto, kar je od Livijevega besedila ostalo, nepogrešljivo za razumevanje nastanka rimske republike in njenega velikega obračuna s Hanibalom in Kartagino
S slovenskim islamologom dr. Samijem Al-Daghistanijem smo se pogovarjali ob izidu njegove esejistične knjige, v kateri pretresa bleščečo kulturno oziroma intelektualno zgodovino islamskega sveta
Misli o gledališču režiserja Janeza Pipana ob knjigi Zoje Skušek, ki je bila v času prve izdaje skoraj povsem spregledana, nedavno pa je izšla dopolnjena izdaja.
Zakaj se milijoni oboževalk in oboževalcev v skoraj sedmih desetletjih niso naveličali ne globin vesolja ne človeške družbe prihodnosti, kakršno prikazuje kultna znanstveno-fantastična serija?
"Sam Gubec, zlovešči vodja zločinske vojske in, kakor ga sami imenujejo, kralj ujet živ in pripeljan v Zagreb. Tu je bil najprej strašno razmrcvarjen z razbeljenimi kleščami, nato okronan z razbeljeno železno krono in na koncu razčetverjen kot razbojnik.”
Neveljaven email naslov