Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kulturnice

04.05.2012


Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.

12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.

17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.

Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.

Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?

Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.

30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?

Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.

Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?

Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.

Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?

Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.

Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?

Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.

Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?

Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.

Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?

Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.

Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?

Ne.


Kulturnice

04.05.2012


Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.

12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.

17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.

Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.

Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?

Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.

30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?

Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.

Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?

Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.

Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?

Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.

Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?

Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.

Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?

Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.

Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?

Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.

Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?

Ne.


16.10.2018

Slovenci, začenjajo se novi časi … (1918-1920)

V Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani bo danes ob 18.00 odprtje razstave, osrednjega dogodka ob 120. obletnici Zgodovinskega Arhiva Ljubljana, z naslovom ''Slovenci, začenjajo se novi časi … (1918-1920)''. Razstava se osredotoča na prva leta po koncu vojne, ki je prinesla razpad habsburške monarhije in rojstvo nove države južnih Slovanov, v katero so se vključili tudi Slovenci. Na ogled bo do 27. novembra. V okviru evropske turneje ''Peaks Of Light - Samo Šalamon Bassless Trio s Howardom Levyjem in Ninom Mureškičem'' bodo slovenski kitarski mojster Samo Šalamon, ameriški mojster ustne harmonike, grammyjevec Howard Levy in izjemni slovenski tolkalist Nino Mureškič danes koncertirali v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Novembrski dnevi bodo v Ljubljani in tudi Mariboru, Novem mestu ter Celju obarvani s pestro paleto filmskih novosti. Predstavil nam jih bo 29. ljubljanski mednarodni filmski festival - 29. LIFFe.


12.10.2018

Razstava in dve gledališki premieri

Ivan Vavpotič – velikan portreta je naslov dveh vsebinsko dopolnjujočih razstav. Prvo so sinoči odprli v galeriji Miha Maleš v Kamniku, drugo pa bodo nocoj v Jakčevem domu v Novem mestu. Izbrana dela in skupni reprezentativni katalog predstavljajo bogat ustvarjalni opus enega najpomembnejših slovenskih portretistov in ilustratorjev. Še dve gledališki premieri. Kranjsko Prešernovo gledališče v koprodukciji z Zavodom Senzorium, Slovenskim mladinskim gledališčem in Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta, bo jutri premierno na slovenskih odrih, uprizorilo priredbo proznega dela libanonskega pisatelja Kahlila Gibrana Prerok. Prva premiera te sezone se obeta tudi na velikem odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, kjer bodo odigrali komedijo Oscarja Wildea ''Idealen soprog''.


10.10.2018

Gledališka, operna in filmska premiera

V oddaji o treh premierah: gledališki v Novi Gorici ter operni in filmski v Ljubljani.


09.10.2018

Kino Ekran in knjižne novosti

V Slovenski Kinoteki se nadaljuje pester oktobrski program z zanimivim izborom filmov, gostovanji režiserjev, pogovori in predavanjem. Današnja 13. edicija rubrike Kino Ekran pa že napoveduje tudi tematiko letošnje Jesenske filmske šole. Beletrina pa je medtem predstavila tri knjižne novosti.


05.10.2018

Režijski krst Braneta Šturbeja na odru MGL

V MGL je bila včeraj zvečer prva slovenska uprizoritev igre Gloria, ameriškega dramatika Brandena Jacobsa - Jenkisa in hkrati režijski krst Braneta Šturbeja, prvaka SNG drame v Ljubljani. Gloria je igra o pretirani ambiciji zaposlenih v časopisni redakciji, o rivalstvu, uspehih in neuspehih.


03.10.2018

Med iskanim in najdenim svetom

My Way 50 – med iskanim in najdenim svetom, je novi film scenaristke in režiserke Maje Weiss, avtorice z obsežno filmografijo, ki obsega več kot 50 filmov različnih dolžin in žanrov. Njena dela so bila na ogled po celem svetu na več kot 100 festivalih in nekaterih evropskih televizijah. Prejela pa je več kot 30 domačih in tujih nagrad. Novi film je biografski dokumentarec o njenem življenju in vseh filmih, ki jih je posnela doslej.  ''Navdihujoča realnost, kratek pregled razvoja znanstvene ilustracije na Slovenskem'' je naslov razstave, ki jo bodo jutri ob 19ih odprli v Galeriji Vodnikove domačije Šiška v Ljubljani. Pregledna in obširna razstave znanstvene ilustracije, ki bo v Sloveniji predstavljena prvič, je nastala v sodelovanju s številnimi institucijami, avtorji in avtoricami. Kuratorki sta Marija Nabernik in Petra Černe Oven.


02.10.2018

Stripi in jazz

Stripovske navdušence, ustvarjalce, strokovnjake, založnike in različne organizacije so najprej združevali mesečni stripovski večeri v Kinu Šiška. Leta 2013 so prerasli v Stripolisfest, ki pa se je lani preimenoval v festival stripa Tinta. Njegov namen ostaja enak: popularizacija stripovske ustvarjalnosti. Festival Tinta koordinira Kino Šiška kot povezovalna platforma, ki združuje raznolike akterje domače stripovske scene, nevladne organizacije in javne kulturne ustanove. Osrednji del letošnjega festivala bo potekal v Ljubljani od danes do sobote 14. oktobra, z razstavami pa bo stripovsko obarvan še november. 14. Festival slovenskega jazza na Ravnah na Koroškem se bo začel danes s predstavitvijo Petidine šole jazza za otroke, nastopom Ilja Pušnika, projekcijo dokumentarnega filma o Jazz sceni na Ravnah in okroglo mizo ''Viva Jazz Forma!''. Do sobote, 6. oktobra, bo program sooblikovalo več kot 130 nastopajočih, razstavljavcev in mentorjev na devetih različnih prizoriščih, zvrstilo se bo 23 različnih dogodkov in 13 koncertov.


28.09.2018

2. Topografije zvoka; Oče; Mercadet ali Poslovni človek

Drugi mednarodni simpozijski festival ''Topografije zvoka'', ki povezuje prakso z mislijo, v ospredje postavlja ustvarjalke, skladateljice, zvočne umetnice in premišljevalke glasbe ter zvoka. Zvočni performansi in instalacije, predavanja in diskusije ter projekcija dokumentarnega filma se bodo od danes do 4. oktobra zvrstili v Galeriji ŠKUC, Cankarjevem domu in na 3. programu Radia Slovenija - programu Ars. Na malem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje bodo zvečer premierno uprizorili tragično farso ''Oče''. Dramo francoskega avtorja Floriana Zellerja je v slovenščino prevedel Andraž Ravnik, režijsko taktirko je prevzel Jernej Kobal. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo jutri zvečer prva premiera v novi sezoni. To bo igra Honoréja de Balzaca ''Mercadet ali Poslovni človek'' v prevodu Primoža Viteza. Uprizoritev je nastala v avtorski priredbi in režiji Janeza Pipana.


25.09.2018

Kit na plaži

Gledališka igra Kit na plaži, ki je na oder postavljena po istoimenskem romanu avtorja Vinka Möderndorferja – podpisan je tudi pod režijo predstave, je zgodba o normalnosti in drugačnosti, o sprejemanju in o tem, kako se posamezniki soočajo z nekom, ki ima Downov sindrom. Tema ni preprosta, hitro se lahko znajdeš v precepu, kako ohraniti pravo mero povednosti, brez prevelikega moraliziranja.


08.09.2018

Reportaža - Mostra 2018

Predstavitev nekaterih filmov in njihovih avtorjev. Na beneški Mostri je bila Nina Zagoričnik.


07.09.2018

Balet; Roman; Film; Festival

Mariborski balet bo novo sezono začel danes s premiero otroškega baleta Kekec, avtorskega projekta Edwarda Cluga in skupine Katalena. Po uspešnicah mladinske literature (Čudo, Julijanova zgodba) je pri založbi Ocean izšla tretja knjiga Charlottina zgodba avtorice R. J. Palacio. ''Misliti film, onstran vsakršnih zahtev trga, okusa, predvidevanj in pričakovanj'' je slogan, ki povezuje dogodke nove sezone v Slovenski Kinoteki. Nadaljuje jih današnje gostovanje Davida Gotharda. Izola bo od danes do 29. septembra prizorišče izjemne umetniške zgodbe - potujočega festivala Svetlobna gverila z naslovom RE:Akcija. Središče mesta, ki ga bo obogatilo 15 postavitev slovenskih in tujih umetnikov, se bo spremenilo v domišljijski prostor, poln vizualnih pripovedi.


05.09.2018

Festival Indigo o govoricah

Kako ločiti resnico od govorice? O tem se letos sprašujejo tudi na tretji ediciji festivala Indigo, kjer se bo v treh dneh vse vrtelo okrog - govoric. Te so lahko škodljive ali celo koristne, lahko so tihe ali glasne, njihove posledice so lahko včasih nepopravljive. Govorice so estrada, govorice so politika ... več v pogovoru z Blažem Peršinom, direktorjem Mestnega muzeja Ljubljana, in Janijem Pirnatom, koordinatorjem festivala Indigo


04.09.2018

Beneški filmski festival

Kultura 202.


31.08.2018

Novo mesto short, festival kratke zgodbe

V Novem mestu bo nocoj znan zmagovalec festivala kratke zgodbe Novo mesto short. Založba Goga je letošnji festival z včerajšnjimi pripovedovalskimi dogodki razširila na tri dni. Nominiranci se bodo na različnih lokacijah v mestnem jedru dolenjske prestolnice predstavili že popoldne. Lutkovno gledališče Ljubljane se ob jubileju, 70-letnici, predstavlja na tradicionalni vsakoletni predstavitvi lutkovne umetnosti v Bežigrajski galeriji 1. Razstava ''Živali'', ki bo na ogled do 30. oktobra, je že 36-a v okviru ciklusa Od skice do lutke. ''Poezija potrebuje ogledalo'' je nova razstava v VodnikovI domačijI v Ljubljani. Prav tam pa bo zadnji počitniški konec znova namenjen ustvarjalnosti in razmišljanjem mladih literatov.


29.08.2018

Festival Performa & Platforma 2018

Maribor bo do 2. septembra v znamenju festivala Performa & Platforma, letošnja festivalska tema izpostavlja navezo sodelovanja. Gostji v oddaji sta organizatorki festivala Jasmina Založnik in Mojca Kasjak ter umetnica Aphra Tesla.


28.08.2018

Beneški festival 2018

Napoved festivala 75. beneške Mostre


28.08.2018

Beneški festival 2018

Napoved festivala 75. beneške Mostre


28.08.2018

13. Fronta; 75. Mostra

Pred jutrišnjim začetkom festivala sodobnega plesa – 13.Fronte, bo nocoj na odprtem odru v Murski Soboti filmski festivalski večer. Do sobote se bodo na letošnjem festivalu predstavili samo že drugod nagrajene predstave in avtorji, ki so jih javnosti predstavili danes. Na 75. Mostri, beneškem filmskem festivalu, bodo od jutri do 8. septembra nova dela predstavili filmski ustvarjalci.


28.08.2018

Kulturnice - Mostra 2018

Napoved letošnjega filmskega festivala beneška Mostra. Avtorica: Nina Zagoričnik


24.08.2018

21. Mladi levi in 21. Kunigunda

Odprtje 21. mednarodnega festivala Mladi levi s participatorno predstavo Ves moj seks kanadskega kolektiva Mammalian Diving Reflex bo nocoj na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani. Festival, ki bo v organizaciji Zavoda Bunker potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani do 1. septembra, bo predstavil šestnajst različnih predstav, intervencij in instalacij z vseh koncev sveta. V Velenju pa se bo nocoj začel že 21. Festival mladih kultur Kunigunda. Do prihodnje sobote se bo na Kunigundi, ki ostaja zvesta alternativnim kulturam, zvrstilo več kot štirideset kulturnih prireditev: od predstav, razstav do koncertov.


Stran 51 od 119
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov