Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kulturnice

04.05.2012


Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.

12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.

17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.

Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.

Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?

Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.

30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?

Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.

Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?

Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.

Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?

Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.

Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?

Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.

Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?

Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.

Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?

Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.

Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?

Ne.


Kulturnice

04.05.2012


Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.

12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.

17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.

Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.

Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?

Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.

30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?

Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.

Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?

Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.

Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?

Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.

Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?

Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.

Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?

Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.

Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?

Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.

Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?

Ne.


10.04.2018

KONS:O:VEL; Videofestival Narave 15

KONS:O:VEL - premiera biografske in filozofske drame po literarni predlogi Janeza Vrečka v režiji Matjaža Bergerja, posvečene Srečku Kosovelu - v Anton Podbevšek teatru v Novem mestu. Videofestival Narave v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani - 15 od 10. do 13. aprila.


06.04.2018

Mnoga življenja; Mesečnica; Prekleti kadilci

Knjiga Draga Jančarja z naslovom ''Mnoga življenja'' – nova izdaja založbe Beletrina) Premiera opere ''Mesečnica'' Vincenza Bellinija v SNG Maribor Premiera gledališkega koncerta ''Prekleti kadilci'', ki je nastal po motivih satiričnega eseja Svetlane Makarovič, v Mali drami SNG Ljubljana


03.04.2018

Retrospektivna razstava Vlaste Zorko in nove knjige Cankarjeve založbe

Prva velika retrospektivna razstava del mariborske kiparke Vlaste Zorko je do 17. junija na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Vlasta Zorko, ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja, je v šestdesetih letih delovanja ustvarila čez 50 javnih spomenikov. Med njimi so spomenik Prežihovemu Vorancu v Mariboru, spomenik z upodobitvijo borcev za severno mejo in spomenik Rudolfa Maistra, postavljen na današnji Maistrov trg. V Umetnostni galeriji Maribor je mogoče videti več kot sto figurin, majhnih glinenih skulptur žensk v različnih položajih, ki so večinoma v zasebni lasti. Roman Bela pritlikavka Davorina Lenka nekako zaokrožuje simbolno trilogijo romanov o spolnosti, kjer se subjekti spopadajo s svojo drugačnostjo, Pesniško zbirko Seganje je avtor Denis Škofič zgradil na širokem pomenskem obsegu besede seganje, Jasmin B. Frelih pa je predstavil tematsko zasnovano esejistično zbirko zapisov Bleda svoboda.


30.03.2018

Noches de tablao; Gilgalovanje

Novi, peti ciklus večerov Noches de tablao se bo začel danes v gledališču Pocket Teater v Ljubljani s premiero projekta romske glasbe, plesa in poezije s področja Španije, Balkana in Vzhodne Evrope. Nastopili bodo plesalka flamenka Urška Centa, glasbenica in pevka Katja Šulc in kontrabasist Robert Jukič. V Gledališču Glej v Ljubljani bodo danes premierno uprizorili Gilgalovanje. Z novo predstavo bodo obiskovalce povabili daleč v preteklost, saj so na gledališki oder postavili starodavni babilonski Ep o Gilgamešu.


28.03.2018

3. Kinotrip, Praznina spomina

3. mednarodni filmski festival ''Kinotrip'' – mladi za mlade v Kinodvoru v Ljubljani Gledališko kriminalna nadaljevanka v štirih delih ''Praznina spomina'' avtorice Barbare Zemljič v režiji Nine Šorak v Mestnem gledališču ljubljanskem


21.03.2018

Daljave; Knjižni novosti

Poseben poklon poeziji bo danes v različnih prostorih ljubljanskega letališča. Nenavadni zvočno-poetični dogodek so poimenovali Daljave. Oblikovali so ga sodelavci 3. programa Radia Slovenija - programa Ars s partnerji. Cankarjeva založba je prejšnji teden predstavila dve knjigi o dveh sodobnikih, ki pa si ne bi mogla biti bolj različna – knjigo o neumornem raziskovalcu in občudovalcu narave Pavlu Kunaverju, ter knjigo Rdeči Baron, o letalskem asu prve svetovne vojne.


16.03.2018

21. pripovedovalski festival in gledališki premieri

Naša prestolnica bo prihodnje dni tudi v znamenju 21. pripovedovalskega festivala, ki se bo začel ob 20.00 v Cankarjevem domu in bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal do 24. marca. Prvič bo pripovedovalski festival gostoval tudi v Mariboru. Na odru Stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo ansambel Drame bo 20.00 premierno uprizoril Sofoklejevo tragedijo Ojdip v Kolonu v režiji Diega de Bree. Gre za prvo uprizoritev tega dela v slovenskem gledališkem prostoru. Slovensko stalno gledališče Trst bo ob 20.30 na velikem odru premierno uprizorilo Shakespearjevo komedijo Ukročena trmoglavka. Na pot raziskovanja zapletenih odnosov med partnerjema se je podala mlada ekipa pod vodstvom režiserja Juša A. Zidarja.


14.03.2018

20. FDF in 3 Gogine novosti

Prihodnje dni bo naša prestolnica tudi v znamenju mednarodnega festivala dokumentarnega filma. Prevladujoča tema festivala so vsako leto človekove pravice, pravi direktor Simon Popek, na katere je vezan tekmovalni program, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Amnesty International Slovenija. Otvoritveni film 20. Festivala dokumentarnega filma (FDF) je ''Druga stran vsega'' beograjske režiserke Mile Turajlič. Tri nove izdaje novomeške založbe Goga so pesniška zbirka Petra Svetine z naslovom Poročilo o Jasperju Krullu, roman Sarajevski omnibus pisatelja Veliborja Čolića in roman doktorice Svetlane Slapšak z naslovom Istomesečniki.


07.03.2018

Lepotica in zver; ZEK 2018

Na velikem odru SNG Opera in balet Ljubljana bodo jutri premierno uprizorili opero Lepotica in zver ameriškega skladatelja Philipa Glassa. Režija ljubljanske postavitve je tudi operni režijski debi priznanega koreografa in gledališkega režiserja Matjaža Fariča. Vizualni kolektiv ZEK, ki že 18 let nevihtno spreminja področja grafitarstva, street arta, sodobne umetnosti, oblikovanja in še česa, kar se prikrade zraven bistrih idej in sproščenega smisla za humor, predstavlja nova dela na razstavi v galeriji Ravnikar Space Gallery v Ljubljani do 9. aprila.


03.03.2018

Milky Chance

Nemško zasedbo Milky Chance v ZDA uvrščajo v kategorijo alternativnega rocka, v Evropi smo jim prilepili oznako elektro pop, wikipedija pa pravi, da so v resnici folk bend. Clemens Rehbein v resnici piše folk songe, ob kitari in z mislimi pri angleško govorečih kantavtorjih, ki jih je poslušal, ko je bil še mlajši. Ko piše razmišlja v angleščini, ko razmišlja o stvareh o katerih bo pisal, si pomaga z maternim, nemškim jezikom. Sproščenost in ležernost pred vstopom v studio, ko je bilo skoraj nujno ponoviti uspeh debitantskega albuma, so dopolnjevali zahteve, pričakovanja in strahovi. Ker drugi album pomeni, da se moraš prvič spopasti s kupom neznank. Uro in pol dolg koncert v Ljubljani je občinstvo zapuščalo nasmejano, tudi dežurnih očitkov o plastiki ni manjkalo, a Milky Chance je bend, ki želi predvsem, a ne samo zabavati. Si je treba vzeti čas in res prisluhniti songom.


02.03.2018

Premieri v Mariboru; Primorska poje

V Mariboru bosta dve premieri: v SNG Maribor baletni triptih ''Leva desna, leva desna'', v dvorani Union pa v ciklu Choregie nov projekt Carmine Slovenice ''Glasba preživetja''. S koncerti na gradu Dobrovo, v tržaškem Marijinem domu in Kulturnem domu Izola se začenja 49. revija Primorska poje. Na eni največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji bo do konca aprila v 32 krajih v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem nastopilo 208 pevskih zborov.


28.02.2018

Literature sveta Fabula

»Morda je veliko dobrih razlogov za prepričanje, da se bo neka situacija iztekla dobro, toda pričakovanje, da se bo iztekla dobro zato, ker si optimist, ni med njimi« Tako Terry Eagleton začne prvo poglavje še sveže prevedenega dela Upanje brez optimizma. Profesor Eagleton je eden najbolj znanih britanskih intelektualcev, literarni in tudi družbeni kritik, ki predava na nauglednejših svetovnih univerzah in bo eden od osrednjih gostov letošnjega festivala Literature sveta Fabula 2018, ki v fokus postavlja Upanje. Gostja oddaje je umetniška vodja festivala Manca G. Renko.


23.02.2018

Nova branja: #zeleno; Vertigo; Ne-vidno

Nova branja: #zeleno – premiera dramskega omnibusa v Mali drami SNG Ljubljana Vertigo – razstava slik Mojce Zlokarnik v galeriji Kresija Ne-vidno – razstava in performans bolgarskega umetnika Kamena Stoyanova v Kulturncem centru Tobačna 001


21.02.2018

Nonument in Ivan Cankar

Kulturnice predstavljajo projekt Mota muzeja Nonument in izdajo knjige Misliti Cankarja, ki jo je napisal literarni zgodovinar in teoretik dr. Janko Kos.


13.02.2018

Kiparstvo; Arhitektura; radioCona

“Največji kiparski fenomen” je vzdevek, ki ga je sloviti Auguste Rodin nadel najznamenitejšemu hrvaškemu kiparju Ivanu Meštroviću. Njegov izjemni kiparski opus je med sodobniki njegovega časa brez primere, saj so njegova dela zapisana v kolektivni spomin kar treh nekdanjih skupnih držav, svoj pečat pa je pustil tudi po vsej Evropi in v New Yorku. Razstava ''Ivan Meštrović – Telesnost in erotika v kiparstvu'' bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled do 20. maja. ''Kako bi se arhitekturo lahko delalo drugače?'' je eno od osrednjih vprašanj dvodnevnega mednarodnega srečanja Future Architecture v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje - MAO v Ljubljani. radioCona je platforma, ki uporablja prostor radijske frekvence v umetniškem kontekstu. FM frekvence razume kot javni prostor in ga raziskuje prek različnih perspektiv in posredovanj; skozi umetniška dela, publikacije, oddajanje in razstave. Deseta obletnica delovanja platforme radioCona razpira desetletno prizadevanje pri oranju ledine in taljenju ledu frekvenčnega prostora, ki tako postaja dostopnejši produkciji sodobne umetnosti in ponuja publiki možnost senzibiliziranja za poslušanje kompleksnejših zvočnih del.


07.02.2018

KUD Sodobnost; Prostori odsevov

Nove knjižne izdaje domačih in tujih avtorjev KUDa Sodobnost: novi roman enega najbolj prevajanih slovenskih avtorjev Evalda Flisarja z naslovom Zbiralec sanj; Štefan Vevar je avtor prevoda z nemško književno nagrado ovenčanega romana Kruzo Lutza Seilerja; Groznovilca in divja zima Jane Bauer in Caroline Thaw, Kraljična/Pošast priznanega slovenskega otroškega avtorja Slavka Pregla, Zgodbe iz Urugvaja. Prostori odsevov – razstava Paole Korošec bo v Bežigrajski galeriji 2 na ogled do 28. marca.


02.02.2018

Moč usode; Strašni starši

Premieri: - ''Moč usode'' Giuseppeja Verdija v režiji Piera Francesca Maestrinija v mariborski Operi - ''Strašni starši'' Jeana Cocteauja v režiji Alena Jelena v Mestnem gledališču ljubljanskem


31.01.2018

Slovenke za Slovenko

Znate na izust našteti pet slovenskih pisateljic, dramatičark, pesnic? Kaj pa pisateljev dramatikov in pesnikov? Če vam gre zlahka drugo, pri prvem pa se zatika, to morda niti ni stvar vaše načitanosti. Pač pa pomanjkljivost našega šolskega in vzgojnega sistema, družbe kot celote, ki vztraja pri moški dominaciji na številnih, tudi na literarnem področju. Kar je krivično tako do moških kot žensk.


Stran 54 od 119
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov