Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.
12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.
17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.
Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.
Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?
Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.
30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?
Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.
Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?
Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.
Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?
Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.
Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?
Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.
Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?
Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.
Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?
Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.
Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?
Ne.
Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.
12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.
17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.
Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.
Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?
Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.
30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?
Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.
Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?
Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.
Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?
Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.
Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?
Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.
Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?
Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.
Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?
Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.
Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?
Ne.
Bežigrajska galerija 1 v Ljubljani začenja leto z razstavo slikarskih del Milene Gregorčič z naslovom Linije prostora. Razstava Godibodi: Ujeti trenutki v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, ki je plod enega vidnejših ustvarjalcev na področju glasbene fotografije v Sloveniji Bojana Stepančiča, je uvertura 11. festivala sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi. Stripovska razstava Manuele Fior In Miha Ha: Nenavadna srečanja je del 13. mednarodnega natečaja Živel strip! Živela animacija!, ki je skupni projekt italijanskega združenja Vivacomix in revije Stripburger iz Ljubljane. Razstava, ki jo bodo v Galeriji Kresija v Ljubljani odprli danes ob 19.00, napoveduje letošnji 10. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.
Hegel oziroma njegova estetika bo rdeča nit v Moderni galeriji v Ljubljani. Tam se bo jutri ob 18-ih začela mednarodna filozofska konferenca v organizaciji mednarodnega heglovskega združenja Aufhebung. V ptujskem mestnem gledališču nocoj pripravljajo peto premiero sezone. Skupaj z Zavodom Margarete Schwarzwald in Cankarjevim domom na oder postavljajo mladinsko detektivko iCankar.
Mlada koroška vizualna umetnica Katja Felle je bila po študiju slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani lani sprejeta na magistrski študij na Inštitut za umetnost v kontekstu Univerze v Berlinu. Tam nadaljuje z izobraževanjem in ustvarjanjem. Svoja nova umetniška dela bo predstavila na razstavah v Ljubljani in Novi Gorici. V Ljubljani bo odprtje njene razstave danes ob 17.00 v Ulični galeriji na Vegovi, kjer se bo predstavila v okviru cikla ''Pazi, sveža grafika!'', ki so ga zasnovali v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Razstava ''Posodobi gobelin'' bo na ogled do 5. februarja. Razstavo ''Katja Felle: Segmenti lomljive realnosti 2'' pa si lahko v Mestni galeriji Nova Gorica ogledate od 12. januarja do 2. februarja.
Prijateljstvo in sobivanje, selitve, potovanja in pustolovščine, lepote narave, pasji in drugi živalski prijatelji, igra, akcije, magija, zabava in romantika so teme zgodb novih izdaj založbe Mladinska knjiga, ki so namenjene tako mladim bralcem kot odraslim. V različnih zbirkah so izšle knjige: ''Šnofijeva druščina 3'' avtorjev Boštjana Gorenca in Mateja De Cecca, ''Pasji mož'' Dava Pilkeya, ''Bron in Sončnica'' Caa Wenxuana, ''Rozi in Musa'' Michaela De Cocka, ''Magične živali'' in ''Kamen modrosti'' J.K. Rowling, ''Zima zima bela'' Maureen Johnson, Lauren Myracle in Johna Greena ter ''Mišburger'' Davida Walliamsa.
Nika Oblak in Primož Novak sta v 15 letih skupnega delovanja raziskovala sodobno družbo pod vplivom medijev in kapitala ter njeno vizualno in lingvistično strukturo. Ob obletnici sta svoja dela zbrala v Mariboru. Na razstavi v UGM Studiu in MMC Kibla se do 13. januarja predstavljata z več kot petnajstimi projekti. Mnogi izmed njih so v Sloveniji predstavljeni prvič, saj avtorja delujeta predvsem v mednarodnem okolju. Ljudje iz Maribora je naslov zbirke kratke proze Toneta Partljiča, ki se je po svojem leta 2014 izdanem romanu Sebastjan in most z literarno besedo spet poklonil svojemu mestu Maribor. Izšla je pri založbi Beletrina. Če je v romanu ob intimni zgodbi inženirja Sebastjana Partljič popisal dramatične dogodke prve svetovne vojne, vezane na štajersko središče, se je v tokratnih zgodbah osredotočil na številne posameznike Maribora, med katerimi najdemo tako znana kot neznana imena. Partljič tako v zbirki nadaljuje svoj renome odličnega literarnega kronista Maribora.
Letos smo zaznamovali tudi 70 let Sekcije za umetnostno zgodovino, predhodnice Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, kjer so ob Plečnikovem letu izdali tudi monografijo o Plečniku Damjana Prelovška. Prav France Stele je bil nekoč naš vodilni raziskovalec Plečnika, tako kot je danes dr. Damjan Prelovšek, pravi predstojnica umetnostnozgodovinskega inštituta dr. Barbara Murovec, s katero smo se pogovarjali o naši umetnostni dediščini pa tudi o tem, kateri dogodek bi izpostavila v letu 2017.
V Narodnem muzeju Slovenije so slovesno odprli najnovejši del stalne arheološke razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov. Razstava je časovno umeščena med zgodbe iz starejše prazgodovine in zgodbe iz rimske dobe. Čeprav v srednjeevropski arheologiji velja, da prazgodovina obsega tudi železno dobo, so razstavo zasnovali ločeno od časa kamene, bakrene in bronaste dobe, saj izjemno, obsežno in kakovostno železnodobno arheološko gradivo z ozemlja Slovenije brez dvoma zasluži posebno obravnavo. Ob 125. obletnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga, raketnega inženirja in pionirja aeronavtike in kozmonavtike, se koncept kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja nadaljuje v konzorciju treh skupin (zavodov Ljudmila in Projekt Atol ter centra Delak) v novem prostoru Osmo/za v Ljubljani.
Intermedijski umetnik Boštjan Čadež nov avtorski projekt z naslovom PD4 predstavlja v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani. Jutri, 21. decembra, bo 4. Noč kratkih filmov. Na pobudo Slovenskega filmskega centra bodo v sedemnajstih dvoranah Art kino mreže po Sloveniji na ogled kratki filmi. Osrednji dogodek bo v Slovenski kinoteki. Noči kratkih filmov se pridružuje tudi naša televizija. Izbrani kratki filmi bodo na sporedu jutri ob 23. 50 na 2. programu TV Slovenija.
''Stanko Kristl, arhitekt, humanost in prostor'' je naslov razstave, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO. Razstava nadaljuje serijo monografskih razstav, ki predstavljajo najpomembnejše arhitekte in oblikovalce 20.stoletja v Sloveniji. Gre za prvo celovito predstavitev enega najvidnejših predstavnikov slovenske arhitekture. Slovenska kinoteka je v letu 2017 v različnih zbirkah izdala pet publikacij. To so: ''Filmska čitanka'' Siegfrieda Kracauerja, knjiga ''Jacques Tati'' Michela Chiona, zbornik ''25 let po Jugoslaviji: vidiki pojma postjugoslovanski film'', knjiga ''Dialogi s Filipom'' Filipa Robarja Dorina in Nerine T. Kocjančič ter zbornik ''Filmska ustvarjalnost Jožeta Babiča''.
V Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani bodo premierno uprizorili predstavo ''Pošasti'' avtorice Simone Hamer v režiji Vita Tauferja.Letošnja Grumova nagrajenka Simona Hamer je navdih za dramsko besedilo našla v antiutopiji Williama Goldinga Gospodar muh in jo reinterpretirala skozi konformizem. Četrta premiera letošnje sezone v Gledališču Koper bo premiera otroške gledališke predstave ''Brundagrrrrom!''. Zgodbo o drugačnosti in pogumu je režiral Jaka Ivanc. Mladi likovni ustvarjalci svoja dela predstavljajo na drugem delu razstave Kreativnost mladih, ki bo v Pretorski palači v Kopru na ogled do 7. januarja.
»Za človeka, ki se zaljubi v kamen, muzika večno igra. Neskončna je pesem kamna, ki poje za Sizifa!«
Knjiga avtorice Darinke Kladnik (Ne)znani Slovenci predstavlja sedeminsedemdeset zgodb o življenju in delu (ne)znanih Slovencev, ki so igrali pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Predstavljene so osebnosti s področij znanosti, umetnosti, tehnike, medicine, športa, šolstva, gospodarstva … Mladi vizualni umetnici Hana Jesih in Eva Mlinar predstavljata skupni projekt z naslovom Impresije in podnaslovom Ljubljana/Istanbul. Kolažne ilustracije na izbrane teme, ki sta jih skupaj povezali tudi v avtorsko knjigo, bosta najprej predstavili na razstavi v Galeriji Dobra Vaga v Ljubljani, naslednje leto pa še v Istanbulu.
Nove knjižne izdaje založbe Mladinska knjiga: v Jubilejni zbirki je izšla Umetnost lokostrelstva avtorja Borisa Jukića, v zbirki Kultura delo Uroša Zupana z naslovom Sedeti v temi; novost zbirke Spomini in izpovedi pa je knjiga Hišama Matarja Vrnitev (O iskanju očeta v izgubljeni deželi).
Ob osemdeseti obletnici prvega slovenskega prevoda ene najbolj branih knjig mladinske književnosti ''Hobit'' angleškega pisatelja J. R. R. Tolkiena, bo v Cankarjevem domu danes premiera istoimenske otroške opere. Nastala je na pobudo Glasbene matice Ljubljana, v njej pa nastopa 73 otrok iz njihovega pevskega zbora, starih od 9 do 16 let. Sodeluje še Komorni ansambel Akademije za glasbo v Ljubljani, slovensko izvedbo pa je režirala Nana Milčinski. Priredbo za operni oder je sicer napisal kanadski skladatelj Dean Burry. ''Mes(t)o glasu'' je nov avtorski projekt plesalke, performerke in vokalistke Irene Tomažin Zagoričnik. Nastal je v produkciji Zavoda Emanat in koprodukciji Zavoda Sploh. Premiera bo jutri v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Na 14. mednarodnem festivalu Animateka si v tem tednu lahko ogledate prav posebni žanr filma - animirani dokumentarec. Film Amirja Muratovića ''Prisluhnimo Londonu'' je eden izmed osmih v celovečerni projekciji krajših animiranih dokumentarcev. V središču filma so zgodbe priseljencev v London, tako slovenskih kot tujih, ki se gledalcu razkrivajo skozi neverjetno serijo fotografij ob pomoči stop-motion animacije. Knjiga ''Tukaj, zate, tam'' je prva antologija Aleša Debeljaka, ki predstavlja vpogled v avtorjevo ustvarjanje. Ob izidu knjige Mladinska knjiga in Vodnikova domačija Šiška danes pripravljata predstavitev z druženjem.
Nova Gorica in Gorica bosta od 1. do 8. decembra znova v znamenju mednarodnega festivala sodobnih umetniških praks Pixxelpoint. Za letošnjo 18. edicijo je kurator izbral temo z naslovom ''Resnično čaroben trenutek'' in k sodelovanju privabil 23 umetnikov iz šestih držav. Premiere: - Kralj Matevžek Prvi režiserke Anje Suša v Lutkovnem gledališču Ljubljana, - komedija Kristoffa Magnussona Moški brlog v režiji Sandyja Lopičića v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. - krstna uprizoritev besedila Krasni novi svet po motivih romana Aldousa Huxleyja v odrski priredbi in režiji Barbare Pie Jenič v Mali Drami SNG Ljubljana (koprodukcija Drame in Senzoriuma), na velikem odru ljubljanske Drame pa krstna uprizoritev nove igre režiserja Mileta Koruna Sveti mož v režiji Matjaža Zupančiča. - sodobna drama Ferdinanda von Schiracha Teror v režijji Eduarda Milerja v Prešernovem gledališču v Kranju.
Na mednarodni pregledni razstavi z naslovom ''SAETA 40 let, 1977–2017'' v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani bodo do 5. januarja 2018 na ogled notacije, risbe, scenografije, fotografije, kolaži, slike, filmi in videi članov skupine SAETA (SkupinaA za EksperimentTalno glaAsbo). Razstavo ''Share.Lab - Forenzika izkoriščanja'' si lahko do 15. decembra ogledate v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani. Knjigo ''Ljubezen, greh in kazen. Podobe in razvoj ljubezenske morale na Slovenskem do 19. stoletja'', ki so jo pri založbi ZRC predstavili prejšnji teden, je napisal Dušan Kos. Obsežna znanstvena monografija obravnava zgodovino čustev, ljubezni, morale in spolnosti. Gre za spremenjeno in združeno besedilo dveh knjig, ki jih je avtor izdal leta 2015 in 2016 pod skupnim imenom Zgodovina morale.
»V vseh skupinah so prijazni in neprijazni ljudje. Ponekod te pričakajo z veseljem, drugje komaj čakajo, da greš,« je pred leti v enem izmed intervjujev dejal fotograf Tihomir Pinter. Rodil se je v Bjelovarju, v družini, kjer so vsi po malem fotografirali, kot uslužbenca nekdanje armade pa ga je pot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pripeljala v Ljubljano, kjer je ostal. In prav v Ljubljani, v Jakopičevi galeriji, bo vse do začetka marca prihodnjega leta na ogled njegova 110-a samostojna razstava, ki pa je posebna. Gre za 150 fotografij, ki sta jih na retrospektivno razstavo uvrstili kustosinji Barbara Savenc in Marija Skočir. Tihomir Pinter poudarja, da gre za razstavo analognih črno-belih fotografij, ki prikazujejo njegovo delo od zadnjega leta pa nazaj vse do njegove prve fotografije. Maria Luise Bemelmans-Videc, Nizozemka slovenskih korenin, ki je bila vrsto let kot predstavnica krščanskodemokratske stranke članica zgornjega doma nizozemskega parlamenta in je avtorica nove izseljenske povesti Iz Slovenije, z upanjem.
Danes se bo v Slovenski kinoteki v Ljubljani začel potujoči monografski filmski festival »Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji«. Festival že osemnajstič organizira Kinoatelje v sodelovanju s filmskimi institucijami čezmejnega prostora med Slovenijo in Italijo. Letošnjega nagrajenca italijanskega režiserja Maria Brento bodo med 24. in 30. novembrom s številnimi projekcijami, simpozijem in strokovno delavnico predstavili v sedmih mestih – to so: Ljubljana, Izola, Špeter Slovenov, Gorica, Videm, Nova Gorica in Trst. V Ljubljani se bo danes začel tudi 9. festival neodvisnega filma Slovenije, ki ga pripravljata društvo MILF in JSKD Javni sklad za kulturne dejavnosti.
Ilustrator, karikaturist, stripar in dobitnik letošnje nagrade Društva novinarjev Slovenije Ciril Horjak – dr. Horovitz je med drugim tudi avtor prvega slovenskega učbenika stripa Najmanjša velika enciklopedija stripa in izobraževalnega Endodontostripa. S časopisom Večer sodeluje od 25. novembra 2006. Takrat je narisal prvo ilustracijo za naslovnico Večerove priloge V soboto. Izbrane Horjakove portretne karikature in naslovnice, ki že vrsto let krasijo Večerovo sobotno prilogo, bodo od danes do 19. januarja na ogled v Sinagogi v Mariboru na pregledni razstavi z naslovom ''Ciril Horjak – dr. Horowitz: Risbe v Soboto''. V ljubljanski galeriji Dobra vaga bo od danes do 16. decembra na ogled likovna razstava Mona: Hokuspokus. Mona je naslov skupinskega projekta in zina. Oba nastajata v Ljubljani in Berlinu, povezujeta pa mlade avtorice in avtorje iz različnih področij, od literarne in likovne umetnosti do kulturološkega raziskovanja in kritiške misli.
Premiere: Sen plesne noči avtorja, koreografa in plesalca Gregorja Luštka v Anton Podbevšek teatru v Novem mestu Anton Podbevšek Teater in Plesni Teater Ljubljana Bog masakra – drama Yasmine Reza v režiji Ajde Valcl na Malem odru SNG Maribor Kri na mačjem vratu – drama Rainerja Wernerja Fassbinderja v režiji Ivane Djilas na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega 28. ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe
Neveljaven email naslov