Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.
12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.
17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.
Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.
Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?
Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.
30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?
Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.
Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?
Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.
Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?
Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.
Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?
Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.
Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?
Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.
Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?
Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.
Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?
Ne.
Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.
12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.
17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.
Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.
Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?
Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.
30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?
Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.
Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?
Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.
Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?
Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.
Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?
Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.
Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?
Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.
Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?
Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.
Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?
Ne.
Kulturnice vas danes spomnijo na sejem literature v mestu učenosti z uradno najstarejšo univerzo v Evropi, potem pa še na obdobje, ko smo dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku. Letos namreč mineva 500 let od začetka verske reforme Martina Lutra. Prav temu je posvečena razstava v Narodni in univerzitetni knjižnici Beseda Božja ostane na veke.
Znamenito opero Trubadur Giuseppa Verdija bodo po 22ih letih znova premierno predstavili na odru mariborske Opere. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki bodo odprli retrospektivno razstavo akademskega kiparja Dušana Tršarja Skica za tempelj je naslov prostorske postavitve Milana Ketiša. Projekt, s katerim mladi umetnik nadaljuje raziskovanje odnosov med človekom in prostorom ter med duhovnostjo in mitologijo, bo na ogled v galeriji Simulaker v Novem mestu.
Gledališka premiera: Mehanični levi v režiji Marka Čeha v Mestnem gledališču Ptuj Predstava Radio T.R.E.Š. Zavoda BobuBob Razstava Skupina: W.O.R.M.S. - 107/30: ustavljeni čas – podobe iz filma v Cankarjevem domu Kulturni bazar 2017
Goriška je vnovič gostiteljica mednarodnega tekmovanja in festivala za soliste in komorne skupine Svirel. Več kot 1000 glasbenikov iz 22 držav bo vse do 10. aprila bogatilo pomladni utrip Nove Gorice, vile Vipolže in gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Ob tekmovanju, ki je postalo eno največjih v Srednji Evropi, organizator Kulturno društvo Upol pripravlja tudi bogat spremljevalni program. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini si lahko od danes do 7. maja ogledate razstavo del slikarja Aleksija Kobala z naslovom Barvna stran teme.
Vizualna umetnica Dorotea Škrabo se ukvarja predvsem s fenomenom slike v obdobju interneta. Raziskuje odnose med novimi mediji, popularno kulturo in umetnostjo ter v svojih kratkih spletnih videih razvija kritičen odnos do aktualnih trendov. Danes ob 20-ih pa bo svoja dela predstavila na samostojni razstavi Prepovedano fotografiranje v ljubljanski Aksiomi. Vizualna umetnica Dorotea Škrabo se ukvarja predvsem s fenomenom slike v obdobju interneta. Raziskuje odnose med novimi mediji, popularno kulturo in umetnostjo ter v svojih kratkih spletnih videih razvija kritičen odnos do aktualnih trendov. Danes ob 20.00 bo svoja dela predstavila na samostojni razstavi Prepovedano fotografiranje v ljubljanski Aksiomi. Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo kot zadnjo premiero v letošnji sezoni odigralo jutri ob 20.00 glasbeno komedijo Beraška opera v režiji Vita Tauferja.
Gledališče Koper bo žanrsko raznoliko sezono zaključilo s premiero komedijo Marca Camolettija (Totalno) katastrofalna večerja v režiji Sama M. Strelca. Alain Bergala sodi med najvidnejša imena sodobne francoske filmske misli in pedagogike. Njegovo delo Vzgoja za film: Razprava o poučevanju filma v šolah in drugih okoljih sta v zbirki Kamera izdala Društvo za širjenje filmske kulture KINO! in Membrana. Pred slovensko premiero filma Dan osvoboditve na 19. Festivalu dokumentarnega filma - Morten Traavik, režiser Dneva osvoboditve in organizator koncerta.
Festival dokumentarnega filma spet prihaja v mesto oziroma letos kar v dve. Projekcije 19. festivala dokumentarnega filma bodo namreč na sporedu ne le v že znanih ljubljanskih dvoranah Slovenske kinoteke, Kinodvora in Cankarjevega doma, ampak jih bo nekaj tudi v Mestnem kinu Metropol v Celju. V Narodni galeriji bo danes ob 19.00 odprtje razstave ''Uroš Abram, Dialoški portreti: 2013-2017. Portreti slovenskih sodobnih umetnikov za tednik Mladina''. Razstava, ki bo na ogled do 21. maja, predstavlja izbor del mladega fotografa Uroša Abrama, ki nas nenehno preseneča s svojimi zamislimi, pa tudi s svojo fotografsko tehniko. Vse od leta 2013 mu sledimo tudi v reviji Mladina.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor bo ob 20-ih premiera drame Tisti občutek padanja sodobnega britanskega avtorja Simona Stephensa v režiji Janusza Kice. Tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so pred novo premiero. Na velikem odru bodo drevi uprizorili igro Teorema, nastalo po istoimenskem romanu Piera Paola Pasolinija v režiji Sebastjana Horvata. ''Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006–2016'' predstavlja razstava, ki jo bodo ob 19.00 odprli v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Razstava je tretje nadaljevanje preglednih razstav stripovske produkcije, ki jih je Center sodobnih umetnosti Celje zastavil z namenom predstavitve slovenske ustvarjalnosti v desetletnih obdobjih. Na ogled bo od danes do 7. maja.
Krstna uprizoritev Kinderland, ki je nastala na podlagi istoimenskega romana moldavske avtorice Liliane Corobca v režiji Daniela Daya Škufce. v Mestnem gledališču ljubljanskem 8. Bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 2017 14. Festival Literature sveta - Fabula 2017 – dogodek Lastno življenje v Narodni galeriji Knjižni novosti založba Sanje: ''Vsi moramo biti feministi'' – slovenski prevod uspešnice pisateljice Chimamande Ngozi Adichie in ''Kaj lepega povej'' – darilni pesniški album Svetlane Makarovič
Premiera nove otroške predstave za pogumne otroke Hud pesjan, ki jo je ustvaril Iztok Kovač skupaj s plesalci EnKnapGroup - v Centru kulture Španski borci v Ljubljani Premiera baleta Favn - Carmen - Bolero v koreografiji Edwarda Cluga, Valentine Turcu in Johana Ingerja - v SNG Maribor 14. Festival Literature sveta - Fabula 2017 v Ljubljani
Na 11. mednarodnem festivalu Dnevi etnografskega filma (DEF) bo na ogled 27 filmov, ki so jih ustvarili etnologi in antropologi, pa tudi neodvisni filmarji in dokumentaristi. Pester nabor filmov, od kratkometražnih do celovečernih, se bo od danes do sobote vrtel v Slovenski Kinoteki. V Plesnem teatru v Ljubljani bo jutri zvečer premiera solo plesne predstave koreografinje in plesalke Magdalena Reiter z naslovom Bližnji plani.
Z razstavo ‘’Zini!, Sodobna zinovska produkcija’’ v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani nadaljujejo niz razstav, v katerih se osredotočajo na fenomene tiskane produkcije. Razstava, ki bo na ogled do 28. maja, je aktualna predstavitev produkcije umetniških zinov, njene diferenciacije in mreženja med ustvarjalci. V Trebnjem in v Mokronogu bo jutri potekal 18. Mednarodni festival ustne harmonike (ah), Te orglice.
Odzivna instalacija Sonoseizmična Zemlja omogoča vstop v planetarno perspektivo, v čutno in haptično razmerje med človekom in planetom. Razstavo Saše Spačal in Ide Hiršenfelder bodo odprli danes in bo do 10. marca na ogled v ljubljanski Aksiomi. Tri nove knjižne izdaje založbe Beletrina so: Zapiski iz podtalja, Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega - nov prevod Urše Zabukovec, ki je napisala tudi obsežno spremno študijo, ter romaneskna prvenca Poletje v gostilni avtorice Lare Paukovič in Vlažne duše avtorja Mohorja Hudeja. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo jutri na ogled krstna uprizoritev mjuzikla Trač ali Mnogo hrupa za nič avtorskega tandema, ki ga sestavljata komedijski libretist Gašper Tič in skladatelj Davor Herceg. Mjuzikel, ki je nastal v koprodukciji z Gledališčem Koper, sta režirala Jaka Ivanc in Gašper Tič.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo nocoj na oder premierno postavili, kot pravijo sami, najzahtevnejši projekt te gledališke sezone. Uprizorili bodo Shakespearjevo tragedijo Romeo in Julija. Pod celjsko uprizoritev pa se podpisuje režiser in dramaturg Matjaž Zupančič. Z uprizoritvijo Stenice, ki jo je po motivih pravljične komedije Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega režiral Jernej Lorenci, si bodo gledalci lahko jutri zvečer v kranjskem Prešernovem gledališču premierno ogledali koprodukcijo z Mestnim gledališčem Ptuj.
Retrospektiva filmov ob stoletnici rojstva slovenskega filmskega in gledališkega ustvarjalca Jožeta Babiča v Slovenski Kinoteki. Roman Hiša je knjižni prvenec gledališke režiserke Ivane Djilas.
V Društvu slovenskih pisateljev so ''Dan odprtih vrat'' začeli s predstavitvijo prevodov del slovenskih avtorjev v tuje jezike: s prvo antologijo slovenske poezije v hebrejščini z naslovom ''Gorim in ne morem tišine doseči'', ki je tudi prva iz slovenskega jezika prevedena knjiga v Izraelu; z antologijo poezija slovenskih pesnikov in pesnic v hrvaščini ''Ovdje i sada (Panorama novijeg slovenskog pjesništva)'', z antologijo sodobne slovenske drame v ruščini. Predstavili so tudi nov prevod romana Draga Jančarja ''Nocoj sem jo videl'' v finščino. V Stari elektrarni v Ljubljani bo premiera predstave Evolucijski zdrs režiserke Nine Šorak in dramaturginje Urše Adamič . Njuna tretja predstava je nastala v produkciji KUD-a Transformator.
Na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj premiera predstave Staromodna komedija avtorja Alekseja Nikolajeviča Arbuzova, ki jo na mariborski gledališki oder postavlja režiserka mlajše generacije Ajda Valcl. ''Resonance časa'' je naslov razstave fotografij Lada Jakše, ki jo bodo ob umetnikovi 70-letnici v Mestni galeriji v Novi Gorici odprli ob 19.00. Na ogled bo do 24. februarja. Štiri nove knjige v zbirki Kapučino Mladinske knjige so: Skrivni dnevnik Henrika Groena, starega 83 in 1 ; komedija Jonasa Jonassona Morilec, ki je hotel v nebesa, prvenec britanske pisateljice Rachel Joyce Nenavadno romanje Harolda Frya in roman čilsko-ameriške pisateljice Isabel Allende Japonski Ljubimec.
V Anton Podbevšek Teatru iz Novega mesta so se v luči 100 letnice ruske revolucije in prelomnih dogodkov iz prejšnjih stoletij odločili, da bo letošnji gledališki program potekal pod naslovom ''Odpori''. Na sporedu bodo štiri premiere, ki prinašajo štiri zanimive zgodbe. ''Umetnost in teorija'' slikarja Boštjana Jurečiča je letošnja prva razstava v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Na ogled bo od 2.do 24.februarja. Predstavniki različnih zvočnih umetnosti bodo svoje ustvarjanje predstavljali od 1. do 3. februarja na različnih prizoriščih mednarodnega glasbenega festivala in konference MENT Ljubljana 2017.
Vsi se je še najbolj spomnimo iz filma Malena, ki jo je kot igralko popeljal do svetovnega slovesa, a svojo kariero je italijanska igralka Monica Bellucci začela že mnogo prej. Po karieri manekenke se je na začetku devetdesetih prvič spoznala s filmom, leta 1992 je že zaigrala v filmu izjemnega režiserja Francisa Forda Coppole Bram Stoker’s Dracula. Po nastopih v nekaj italijanskih komedijah in vlogi ob boku Gena Hackmana in Morgana Freemana, sta jo Evropa, še bolj pa Združene države, spoznale prav po glavni vlogi v Tornatorejevem filmu Malena iz leta 2000. Postala je prepoznavna igralka, mnoga mednarodna sodelovanja so jo tudi pripeljala do vloge Bondovega dekleta oziroma ženske v filmu Spectre, te dni pa je v Trstu na 28. filmskem festivalu predstavila svoj novi film Na mlečni poti oziroma Na mlečnom putu režiserja Emirja Kusturice.
Neveljaven email naslov