Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.
12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.
17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.
Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.
Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?
Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.
30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?
Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.
Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?
Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.
Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?
Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.
Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?
Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.
Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?
Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.
Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?
Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.
Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?
Ne.
Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.
12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.
17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.
Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.
Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?
Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.
30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?
Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.
Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?
Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.
Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?
Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.
Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?
Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.
Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?
Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.
Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?
Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.
Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?
Ne.
Po dveh predfestivalskih dneh, se v Mariboru uradno začenja peti mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC. Namen MITRE, organizacije za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga in festivalskih partnerjev je razbiti stereotipe o dokumentarnem filmu in pokazati, da je ta lahko ustvarjalen in tudi duhovit. Projekcije se bodo v Sodnem stolpu začele že ob 16-ih, ob 19-ih bo tam predpremiera dokumentarnega filma Dokler me vdih ne loči, režiserke Haidy Kancler. Film pripoveduje o Mariborčanu, gradbenem inženirju, očetu in potapljaču Juretu Daiću, ki sodi med deset najboljših potapljačev na vdih na svetu. V filmu spremljamo tudi njegovo lovljenje rekorda, potop do globine 111 metrov v disciplini imenovani skandalopetra.Slavnostno odprtje petega mednarodnega festivala dokumentarnega filma DOKUDOC v Mariboru pa bo ob 21-ih s slovensko premiero filma Meje režiserja Damjana Kozoleta, sledila bo premiera filma Dobrodošli v Evropi, režiserjev Antonie Kilian in Jakoba Weidnerja, ob 23-ih pa bodo na ogled filmi avgustovskih delavnic za mlade, ki so se izkazale kot odskočna deska v svet dokumentarnega filma. V Ljubljani pa se bo v petek začel 13. bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti LUTKE 2016. Na festivalu, ki ga organizira Lutkovno gledališče Ljubljana, se bo med 9. in 13. septembrom na sedmih prizoriščih zvrstilo 60 predstav in dogodkov. Spremljevalni muzejski festivalski program, ki vključuje potujočo razstavo, različne predstave in dogodke, pa je nastal v sklopu evropskega projekta Iz zaodrja: pionirji evropskega lutkarstva.
V Mariboru se nocoj začenja 9. Festival Maribor. Mednarodni festival klasične glasbe bo do 17. septembra ponudil nekaj novega, programsko drugačnega, tudi pravljičnega z rdečo nitjo koncertov z naslovom ''Otrok''. V Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Sežani, Biljah, Trbovljah in v Trstu bodo danes predvečeri Vilenice, v Sežani pa bo jutri ob 18.30 slavnostna otvoritev 31. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica ''Literatura in etika''. Na letošnjem festivalu, ki vključuje številne literarno-kulturne dogodke, bo do 11. septembra odmevalo prek 20 jezikov 44 avtorjev iz evropskih in drugih držav. Osrednji dogodek festivala je podelitev mednarodne literarne nagrade Vilenica v okolju kraške jame, ki je dala ime nagradi in festivalu. Slavnostna podelitev nagrade Vilenica 2016 Dubravki Ugrešić bo v soboto ob 18.30.
Mini Teater Ljubljana danes odpira novo sezono s slovensko premiero Senekovega Tiesta v režiji Ivice Buljana. Predpremierni uprizoritvi mednarodne koprodukcije Mini teatra, Novega kazališta Zagreb, Zadra snova in Silba Environment Arta sta bili avgusta na Hrvaškem: na Silbi v okviru Silba Environment Art in v Zadru na 20. Mednarodnem festivalu sodobnega gledališča Zadar snova. Na trgu Kontrada v središču Kanala ob Soči se bodo nocoj slovesno začeli 37-i Kogojevi dnevi, ki jih v spomin slovenskega skladatelja Marija Kogoja pripravlja Prosvetno društvo "Soča" iz Kanala. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo našega priznanega filozofa in fotografa Evgena Bavčarja, uvodni koncert pa bo imel v kanalski cerkvi ob 20-i uri in 30 minut domačin in mednarodno uveljavljeni pianist Ivan Skrt. V Murski Soboti se je s predstavo Železno modra avtorja in koreografa Milana Tomašika včeraj začel 11. festival Front@ . Tridnevni festival sodobnega plesa na različnih prizoriščih v Murski Soboti tudi letos gosti vrhunske domače in tuje predstave, namenjene obiskovalcem iz štirih držav. Letošnji festivalski pogled je usmerjen na telo, ki presega samo sebe.
Področji dokumentarne in novinarske fotografije sta pogosto v ospredju, ko je treba premisliti o moči fotografije. Ob tem pa hitro pozabimo na njene številne druge družbene vloge. In prav o teh bodo na dvodnevnem dogodku z naslovom Vrednost fotografije spregovorili različni gosti. Nova pobarvanka Raziskujmo in pobarvajmo slike v Narodni galeriji.
Tržaški pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, danes praznuje 103. rojstni dan. Dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad v svojih delih obravnava grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se dotika tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je tudi po družbenem in političnem angažmaju. Pisateljevo 103. obletnico je počastila tudi Mladinska založba iz Ljubljane, ki je izdala njegovo knjigo z naslovom V imenu dialoga. V njej so Pahorjevi dnevniški zapisi, v katerih se kritično in neposredno posveča že znanim temam in zapisuje izzive za dialog. Festivali: - Na 19. mednarodnem festivalu sodobnih scenskih umetnosti Mladi levi bo danes nastopila skupina Beton Ltd. s premiero predstave Ich kann nicht anders. - 16. mednarodni ulični festival Emonska promenada v Trnovem v Ljubljan gosti prek 50 umetnikov. - Na 28. mednarodnem festivalu Noči v stari Ljubljani danes na dveh prizoriščih svojim programom sodelujeta dva programa Radia Slovenija – Prvi in Ars.
Jubilejni 20. mednarodni festival Dnevi poezije in vina se začenja z enkratnim festivalskim dogodkom: z otvoritvijo, ki bo trajala kar ves dan. Z dogodki na valovih reke Drave v okviru programa Govori, voda! in dogodki na Ptuju, kjer bo na Vrazovem trgu bo ob 20.30 slavnostna otvoritev z velikim pesniškim branjem in koncertom. V starem mestnem jedru slovenske prestolnice zadnji teden avgusta poteka mednarodni festival Noči v stari Ljubljani. Letošnji, 28., ki ga organizira Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, se bo začel jutri. Raznovrstni brezplačni dogodki se bodo na različnih prizoriščih zvrstili od jutri do sobote, 27. avgusta
V slovensko prestolnico uradno vstopajo 19. Mladi levi - mednarodni festival sodobnih scenskih umetnost, ki bo v organizaciji zavoda Bunker, na različnih prizoriščih potekal do 28. avgusta. Na festivalu Mladi levi bodo gostili umetnike iz 10ih držav, ki bodo z različnimi umetnostmi zvrstmi predstavljali svoje zgodbe. Med njimi bodo tudi naši umetniki, tudi kolektiv Beton Ltd. s premiero Ich kann nicht anders. V Velenju se bo začel 19. festival mladih kultur Kunigunda, ki je namenjen predstavljanju in uveljavljanju mladih ustvarjalcev. Na območju emancipirane kulturne cone, Avtonomne republike Kunigunda se bo med 19. in 27. avgustom v barve njene zastave ovilo skoraj 40 kulturnih projektov. Na različnih prizoriščih se bo predstavilo več kot 200 mladih umetnikov, med njimi jih bo več kot 50 tujih.
V Novem mestu je že v polnem razmahu 17. mednarodna delavnica in glasbeni festival Jazzinty. Svoje znanje v delavnicah izpopolnjuje sedemdeset udeležencev iz enajstih držav, pisana je tudi druščina enajstih mentorjev, izvrstnih glasbenikov in priznanih pedagogov. V kamniškem Keršmančevem parku pa bo prvi od štirih predizborov prvega slovenskega prvenstva v slam poeziji. Predizbori bodo še na Ptuju, v Celju in Mariboru, kjer bo oktobra finalno tekmovanje v dovršeni odrski interpretaciji poezije.
Glasbena šola, šest ur individualne vaje dnevno, nastopi skoraj vsak konec tedna. V takem tempu pa zadnjih deset ali več let. Mladi klasični glasbeniki, stari od 16 do 26 let, pravijo, da je nagrada za trud sprejem v Mladinski orkester Evropske unije. V četrtek so v sklopu poletne turneje po Evropi nastopili tudi v ljubljanski filharmoniji. Mladi upi klasične glasbe prihajajo iz vseh držav Evropske unije, vendar poudarjajo, da kljub kulturnim in drugim razlikam govorijo skupni jezik.
Od danes do prihodnje nedelje bo v Kamniku pestro na različnih prizoriščih v središču mesta. Začenja se namreč letošnji Kamfest – 13. poletni kulturni festival v organizaciji Kulturnega društva Priden možic. Pravijo, da je Shakespearjev duh v gledališču samo v službi, sicer pa ga je življenje polno kamorkoli se obrneš. Tudi prevajalca Marjana Strojana je že od nekdaj vznemirjalo, kdo je bil William Shakespeare. Zato se je lotil prevoda pesmi iz Shakespearjevih iger. 70 pesmi je zbral v knjigi Pesmi iz iger, ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi.
Bodi, kar si, in pri tem vztrajaj je naslov pregledne razstave del - grafik, slik, ilustracij in keramike - umetnika Karla Zelenka, ki je do 25. septembra na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Ob pregledni razstavi v MGLC-ju so dela kiparja, slikarja, grafika in ilustratorja Karla Zelenka, ki je lani dopolnil 90 let, danes dopoldne v NLB Galeriji Avla v Ljubljani predstavili še razstavo Karel Zelenko v zbirkah NLB in MGLC.
Metka Krašovec prav zdaj razstavlja svoje akvarele v atriju Mestne hiše Ljubljana, njeni akvareli pa krasijo tudi pesniško zbirko Cirila Zlobca z naslovom Ljubezen - čudež duše in telesa.
V galeriji Simulaker v Novem mestu so sinoči odprli razstavo mlade novomeške grafične oblikovalke Bibe Košmerl z naslovom A Very Specific General Overview. Gre za prerez njenega dveletnega ustvarjanja v času študija na univerzi Yale, ki bo na ogled do 20. avgusta. V pritličju hiše na Trgu Leona Štuklja 10 v Mariboru je Umetnostna galerija Maribor v sodelovanju z 29-imi ustvarjalci na področju vizualne umetnosti pripravila prodajno razstavo najnovejše umetniške produkcije avtorjev in avtoric, ki delujejo v Mariboru. Razstava Made in Maribor bo odprta do 10.septembra. Jutri, 6. avgusta, pa se v bo Mariboru začel 27. Poletni lutkovni pristan, Mednarodni festival lutkovnih uprizoritev vsako leto poteka pod skupnim tematskim naslovom. Poletni lutkovni pristan, ki bo letos potekal do 4. septembra, bodo vsebinsko usmerjale Les(e)ne zgodbe. Les je namreč osnovni material, iz katerega so bile in so še lutke izdelane.
Koga napasti zdaj je naslov novega filma ameriškega dokumentarista in filmskega aktivista Michaela Moora, v katerem sicer ne napada zares, osvaja pa čezatlantske ideje, ki bi Američanom, če bi jih uvozili, pomagale bolj kot vojne za nafto.
Dve knjižni novosti založbe Mladinska knjiga. Pesniška zbirka Alica v deželi plaščev Barbare Pogačnik in prvenec Evangelij za pitbule Jiržija Bezlaja. Preverili pa smo tudi utrip na 17. kreativnem taboru Sajeta v Sotočju pri Tolminu.
Z odprtjem osrednje razstave se na Ptuju nocoj začenja prvi izmed treh največjih poletnih festivalov – umetniški festival Art Stays. Ta bo do prihodnje sobote gostil več kot 30 dogodkov na Ptuju in v okolici, predstavljenih pa bo več kot 100 domačih in tujih umetnikov. V ospredje organizatorji letos postavljajo politično umetnost. Arheologi Dolenjskega muzeja so danes na Kapiteljski njivi v Novem mestu končali letošnja zaščitna izkopavanja. Raziskali so 31 grobov iz pozne bronaste in starejše železne dobe, a skrajnih meja grobišča še niso odkrili. Na borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači bo ob 20.30 prireditev Poklon Mileni Zupančič. Pred Planinskim domom pod Storžičem pa tradicionalni literarni večer slovenskih pesnikov in pisateljev v objemu karavanških gora ter Hommage Poldetu Bibiču.
V svetu potrošništva je vse potencialen produkt. V svetu facebooka smo ta produkt mi. S to temo se v galeriji Aksioma ukvarja razstava Koliko je vreden vaš obraz? grafičnega oblikovalca in tipografa Emila Kozoleta. V oddaji pa tudi o letošnjem Filmu pod zvezdami, ki ga Kinodvor in Ljubljanski grad pripravljata že trinajsto leto.
Neveljaven email naslov