Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kulturnice

04.05.2012


Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.

12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.

17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.

Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.

Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?

Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.

30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?

Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.

Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?

Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.

Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?

Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.

Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?

Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.

Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?

Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.

Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?

Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.

Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?

Ne.


Kulturnice

04.05.2012


Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.

12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.

17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.

Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.

Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?

Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.

30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?

Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.

Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?

Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.

Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?

Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.

Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?

Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.

Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?

Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.

Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?

Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.

Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?

Ne.


02.02.2016

Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva prof. dr. Marje Boršnik

Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici nove knjižne izdaje Slovenske Matice: Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.


27.01.2016

Prenovljena Narodna galerija

Leta 1896 so slavnostno odprli palačo, v kateri je danes Narodna galerija v Ljubljani. Po 120-ih letih bo nocoj slavnostno odprtje prenovljene Narodne galerije in nove stalne zbirke. Z razstavao Foto album se v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani predstavlja Igor Škafar.


20.01.2016

Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015

''Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015'' je naslov nove knjige dr. Janka Prunka, ki predstavlja sintezo antropološkozgodovinskega razvoja zahodne civilizacije, z izvirnim zastavljanjem vprašanj ter izjemnim znanstvenim horizontom avtorja. Razstava Jacoba Appelbauma ''SAMIZDATA: Dokaz zarote (SAMIZDATA: Evidence of Conspiracy)'' do 19. februarja predstavlja nekatere izmed žvižgačev v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.


20.01.2016

Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015

''Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015'' je naslov nove knjige dr. Janka Prunka, ki predstavlja sintezo antropološkozgodovinskega razvoja zahodne civilizacije, z izvirnim zastavljanjem vprašanj ter izjemnim znanstvenim horizontom avtorja. Razstava Jacoba Appelbauma ''SAMIZDATA: Dokaz zarote (SAMIZDATA: Evidence of Conspiracy)'' do 19. februarja predstavlja nekatere izmed žvižgačev v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.


14.01.2016

Kelti s smaragdnih gora in Literodrom

Kdo so bili ljudje, ki so zadnja stoletja pred našim štetjem živeli na območju današnje Slovenije? Na to dobite odgovor na gostujoči razstavi, ki je prišla k nam iz Arheološkega muzeja v Zugliu in stoji v Narodnem muzeju na Metelkovi. Popelje nas v hriboviti svet predalpskega in alpskega sveta italijanskega Veneta, Karnije, Furlanije, avstrijske Koroške, Posočja in Krasa v obdobju, ko so ga dosegli keltski bojevniki in konjeniki. Zgodbe nekaterih, ki so kot begunci odšli iz svojih držav v tem stoletju pa lahko slišite na mednarodnem festivalu za literaturo v razvoju. Tema festivala na katerem bo sodelovalo 15 gostov bodo migracijski prostori na nemškem govornem območju.


13.01.2016

Brundibar & Medvedi in medvedki

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 18.00 premiera svetovno uveljavljene otroške opere ''Brundibar''. Uprizoritev je nastala v produkciji Glasbene matice Ljubljana, Cankarjevega doma, Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Akademije za glasbo Ljubljana. Razstavo ilustracij ''Medvedi in medvedki'' si lahko od danes do do 11. februarja ogledate v ljubljanski galeriji Kresija.


13.01.2016

Brundibar & Medvedi in medvedki

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 18.00 premiera svetovno uveljavljene otroške opere ''Brundibar''. Uprizoritev je nastala v produkciji Glasbene matice Ljubljana, Cankarjevega doma, Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Akademije za glasbo Ljubljana. Razstavo ilustracij ''Medvedi in medvedki'' si lahko od danes do do 11. februarja ogledate v ljubljanski galeriji Kresija.


12.01.2016

Mini opere študentov in Picasso

V podhodu Ajdovščina sredi Ljubljane, v Galeriji Kos so predstavili razstavo z naslovom Suite Vollard, ki obsega 73 grafičnih listov, 75 plakatov in 20 keramičnih del iz umetnosti Pabla Picassa. Študenti skladatelji Akademije za glasbo in študenti libretisti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo predstavili šest izvirnih 15 minutnih mini oper pri katerih sodelujejo tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.


12.01.2016

Mini opere študentov in Picasso

V podhodu Ajdovščina sredi Ljubljane, v Galeriji Kos so predstavili razstavo z naslovom Suite Vollard, ki obsega 73 grafičnih listov, 75 plakatov in 20 keramičnih del iz umetnosti Pabla Picassa. Študenti skladatelji Akademije za glasbo in študenti libretisti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo predstavili šest izvirnih 15 minutnih mini oper pri katerih sodelujejo tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.


08.01.2016

Jubilejni izdaji & nova razstava

''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. Češke marionete je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.


08.01.2016

Monografiji o Marku Munihu & Češke marionete

''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.


08.01.2016

Monografiji o Marku Munihu & Češke marionete

''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.


07.01.2016

Fotografije in zbornik

O razpravi ob izidu zbornika "Max Weber in Znanost kot poklic" in o retrospektivni fotografski razstavi Zore Plešnar "Fotografije:1970 - 2012" v ljubljanski Bežigrajski galeriji 2.


05.01.2016

Med filmom in videom

''Med filmom in videom '' je naslov prvega letošnjega dogodka nanizanke Kino integral, ki sta ga zasnovala Zavod SCCA - Ljubljana in Slovenska Kinoteka. Začel se bo ob 19.00 v Slovenski kinoteki s projekcijami in pogovorom.


30.12.2015

Welcome the Future

Fotografska razstava Welcome the Future (Dobrodošla prihodnost) Matjaža Krivica v mariborskem Kibla portalu.


28.12.2015

Matjaž Berger - Čas je otrok, ki se s kamenčki igra: otrok na prestolu

Premiera plesno-gledališke predstave v režiji Matjaža Bergerja in produkciji novomeškega Anton Podbevšek teatra - Čas je otrok, ki se s kamenčki igra: otrok na prestolu. Še do 27. januarja 2016 bo trajala prenova in selitev stalne zbirke Narodne galerije, kjer sicer še vedno zbirajo sredstva za dokončen odkup slike Jožefa Petkovška Perice ob Ljubljanici.


25.12.2015

Kulturnice 25. 12. 2015

Nocoj ob 21.30 si lahko na I. programu Televizije Slovenija premierno ogledate dokumentarni film Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda; posnet je bil po scenariju Mateje Rosa in Maruše Prelesnik Zdešar ter v režiji Marka Naberšnika.


24.12.2015

Vladimir Lamut - 100 let

''Vladimir Lamut - 100 let'' je naslov likovne razstave, ki je do 3. septembra 2016 na ogled v Jakčevem domu v Novem mestu. Pregledna spominska razstava Dolenjskega muzeja je poklon umetniku, ki je s svojo likovno ustvarjalnostjo še posebej zaznamoval široko porečje Krke in reko samo, s katero je bil vseskozi nerazdružno in usodno povezan. Tri novosti zbirke Moderni klasiki Mladinske knjige: ''Laurus'' – knjiga o življenju zdravilca Arsenija prihaja izpod peresa Jevgenija Vodolazkina in sodi med najodmevnejše ruske romane zadnjih let, ''Mario Vargas Llosa – Prikriti junak'' je naslov zadnjega dela perujskega nobelovca, ''Dnevi zavrženosti'' je prvi prevod dela italijanske pisateljice z vzdevkom Elena Ferrante, ki svojo identiteto uspešno skriva že več kot dvajset let.


23.12.2015

Telo iz črk; Besede nad oblaki; Mali nočni kvartet; Garaže

Tokrat v Kulturnicah o novih knjiigah domačih avtorjev. To so: ''Telo iz črk'' Milana Dekleve, ''Besede nad oblaki'' Evalda Flisarja, ''Mali nočni kvartet'' Vinka Möderndorferja, ''Garaže'' Urbana Vovka. Vse štiri knjige so v teh dneh izšle pri Cankarjevi založbi.


21.12.2015

Revija Outsider o fantaziji

Tokrat v Kulturnicah o reviji Outsider, ki presega meje in tokrat v središče postavlja ... fantazijo (ne le v arhitekturi)!


Stran 68 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov