Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.
12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.
17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.
Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.
Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?
Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.
30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?
Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.
Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?
Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.
Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?
Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.
Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?
Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.
Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?
Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.
Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?
Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.
Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?
Ne.
Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.
12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.
17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.
Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.
Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?
Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.
30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?
Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.
Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?
Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.
Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?
Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.
Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?
Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.
Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?
Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.
Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?
Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.
Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?
Ne.
Danes v oddaji razstava ob 85 letnici rojstva glasbenika Atija Sossa, o temi letošnjega 5. mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom pa tudi o prevodnem delu Zoprna lirika.
O sejmu akademske knjige Liber.ac in o novostih iz zbirk Litterae Slovenicae in Sto slovanskih romanov.
Pregledna razstava ''NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije'' v Moderni galeriji v Ljubljani. Razstava ''Vrnitev ambasadorjev umetnosti - Umetnine iz nasledstva Jugoslavije'' v Narodni galeriji. Svetovna vojna (Richard Holmes) in Tretji rajh (Richard James Overy) - knjižni novosti založbe Mladinska knjiga. Dvojni koncert: slovenski kitarist Vitja Balžalorsky in danski kitarist in poet Kristian Harting v Galeriji ŠKUC v Ljubljani.
V Galeriji Jakopič smo danes ob 18:00 odprli retrospektivno razstavo Stojan Batič: Človek in mit. Drugi del kulturnic pa smo namenili mladim glasbenikom in literatom.
V Galeriji Jakopič smo danes ob 18:00 odprli retrospektivno razstavo Stojan Batič: Človek in mit. Drugi del kulturnic pa smo namenili mladim glasbenikom in literatom.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu: svetovna praizvedba komedije Vinka Möderndorferja Obiski in odprtje likovne razstave 12 tržaških ustvarjalcev. V Mini Teatru Ljubljana: premiera lutkovne predstave Jurček in trije razbojniki avtorice Alenke Gerlovič (Rekonstrukcija partizanskega lutkovnega gledališča 1944-45) v režiji Roberta Waltla in odprtje razstave ''Partizanske lutke 1944-2015''. Premiera avtorskega projekta Zorana Petroviča Lovci na srečo v BiTeatru. Premiera glasbeno-scenske predstave za otroke Katalena: Enci Benci Katalenci – Katalene v režiji Ivane Djilas v Cankarjevem domu.
Na Bledu se začenja 47. mednarodno srečanje PEN. Solistični prvenec Nótt bo danes premierno v Plesnem teatru Ljubljana predstavila plesalka in koreografinja Lada Petrovski Ternovšek.
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
V Kinoteki se je začel prvi Teden ruskega filma pri nas. Ob 90-letnici so se umetniku Vladimirju Makucu z rastavami poklonili v Cankarjevem domu in Kresiji. Več o umetniku in njegovem delu je povedal umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj.
V Kostanjevici na Krki si lahko v Galeriji Božidarja Jakca ogledate razstavo ''4 delci/ 4 Particles'' mlade večmedijske umetnice Eve Petrič. V Ljubljani so na ogled: fotografski razstavi Mirana Kambiča z naslovoma ''Arhitektura Maksa Fabianija'' in ''Secesijska Ljubljana in Maks Fabiani'' v galeriji na prostem na Krakovskem nasipu in v Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju, razstava''Črne zastave'' Alena Ožbolta z naslovom v Ulični galeriji na Vegovi 4 in v podhodu Erjavčeve ulice.
V Slovenskem kulturnem domu v Špietru v Slovenski Benečiji bosta nocoj Boris Pahor in Tatjana Rojc predstavila knjigo Cosi ho vissuto. Biografia di un secolo (Tako sem živel. Življenjepis stoletja). ''Delu čast in oblast'' je naslov festivala, ki ga je tudi letos v Murski Soboti pripravil Mladinski informativni in kulturni klub – MIKK. V klubskih prostorih v gradu v Murski Soboti se začenja danes ob 18.00 s projekcijo filma ''Ženskam čas(t), da zrušijo oblast!'' vstajniških socialnih delavk, ki bodo pripravile tudi delavnico transparentov. Na večernem koncertu pa se bo predstavila banjaluška skupina Sopot. Big band Krško se pridružuje pobudi Unesca, da današnji dan slavimo jazz. V Krškem ga prvič v državi obeležujejo s prireditvijo, ki bo ob 17.00 na ploščadi pred Kulturnim domom v Krškem. Poimenovali so jo ''1st International Jazz Day Krško''.
Premiere: - krstna uprizoritev igre ''Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti Simone Semenič'' v režiji Primoža Ekarta v Mali Drami SNG Drama Ljubljana - krstna uprizoritev komične drame ''Menjava straže'' avtorja in režiserja Nejca Gazvode na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega - interaktivna predstava ''Srce in popek'', ki je nastala v koprodukciji Gledališča za dojenčke in malčke AEIOU ter Hišo otrok in umetnosti
Med 26. junijem in 10. julijem 2015 bo v organizaciji Fičo baleta na več lokacijah po Sloveniji in z zaključkom na otoku Krk potekalo Fičo plesno popotovanje: dobra priložnost za bivanje v naravi, družabno in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter udeležbo na različnih umetniških delavnicah. Več o dogodkih sta povedala plesalca Sandra Anais in Goran Bogdanovski, ustanovitelj Fičo Baleta.
Med 26. junijem in 10. julijem 2015 bo v organizaciji Fičo baleta na več lokacijah po Sloveniji in z zaključkom na otoku Krk potekalo Fičo plesno popotovanje: dobra priložnost za bivanje v naravi, družabno in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter udeležbo na različnih umetniških delavnicah. Več o dogodkih sta povedala plesalca Sandra Anais in Goran Bogdanovski, ustanovitelj Fičo Baleta.
150. obletnica rojstva Maksa Fabianija Mednarodni dan plesa Manca Dolenc, plesalka flamenka Strip! – delavnica z mentorjem Santiagom Martinom Sanchezom v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje
Unesco je leta 1995 23. april razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Ta dan pri nas praznujemo ves teden s Slovenskimi dnevi knjige, drugo leto zapored pa ga obeležujemo tudi s projektom Noč knjige.
»Začnimo že enkrat kupovati knjige bolj pogosto kot avtomobile« smo lahko slišali na Mestnem trgu v Ljubljani ob odprtju jubilejnih 20. Slovenskih dnevov knjige. Ti bodo pod geslom (iz)berimo! in s številnimi dogodki potekali do 24. aprila. Že od petka potekajo v Mariboru, te dni pa bodo, poleg v prestolnici, potekali še v Ormožu, Celju, Kopru, Kungoti ter v Gradcu in Trstu.
Kaj smo, ko smo je nova zbirka pesmi Cvetke Lipuš. Njena poezija je razpeta med Ameriko in Avstrijo. V pesmih se ne boji razgaliti same sebe, poudarja pa vprašanje telesnosti. Zavest o minevanju je ključno sporočilo romanesknega prvenca Dina Bauka z naslovom Konec. Znova. Tretja nova knjižna izdaja založbe Beletrina je ponatis pripovedi za otroke. Po dvajsetih letih je znova izšlo delo pisatelja, pesnika in dramatika Ferija Lainščka Velecirkus Argo. Pri založbi UMCO so predstavili knjigi: Hitlerjev pakt s Hollywoodom, izpod peresa ameriškega zgodovinarja Bena Urwanda, in knjigo Marcela Štefančiča jr. Hitler – Kako je preživel – Eseji o drobnem tisku zla V Kinodvoru bo premiera dokumentarne mojstrovine Wima Wendersa Sol zemlje. Film, ki ga je Wenders posnel z Julianom Ribeirom Salgadom, je premiero doživel na lanskem cannskem festivalu in dobil nagrado, poimenovano poseben pogled. Videli smo ga že na lanskem ljubljanskem LIFFe-u. Danes bo film Sol zemlje, ki predstavlja priznanega brazilskega fotografa Sebastiaa Salgada, premierno na ogled v Kinodvoru.
»Začnimo že enkrat kupovati knjige bolj pogosto kot avtomobile« smo lahko slišali na Mestnem trgu v Ljubljani ob odprtju jubilejnih 20. Slovenskih dnevov knjige. Ti bodo pod geslom (iz)berimo! in s številnimi dogodki potekali do 24. aprila. Že od petka potekajo v Mariboru, te dni pa bodo, poleg v prestolnici, potekali še v Ormožu, Celju, Kopru, Kungoti ter v Gradcu in Trstu.
V Ljubljani se danes začenja 19. festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos. Letošnja festivalska tema so ''Bodoči arhivi: Fokus Afrika''. Zadnji premieri v tej sezoni: - v Mestnem gledališču ljubljanskem Brechtov ''Dobri človek iz Sečuana'' v režiji Aleksandra Popovskega - v Šentjakobskem gledališču krstna uprizoritev komedije Kim Komljanec ''Zbeži'' v režiji Borisa Ostana. Razstava Hommage a Picasso od danes do 30. Septembra gostuje v Galeriji-Muzeju Lendava.
Neveljaven email naslov