Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.
12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.
17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.
Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.
Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?
Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.
30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?
Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.
Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?
Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.
Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?
Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.
Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?
Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.
Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?
Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.
Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?
Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.
Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?
Ne.
Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava znanega fotografa Steva Mccurryja. Njegova najbolj slavna fotografija je tista afganistanske begunke, ki jo je leta 1984 fotografiral v Pešavarju v Pakistanu.
12-letna deklica Šarbat Gula z izjemnimi zelenimi očmi in presunljivim pogledom je naslednje leto svet obkrožila na naslovnici National Geographica in postal najslavnejša fotografija te revije kadarkoli.
17 let pozneje jo je šel McCurry z ekipo iskat, jo našel ter jo ponovno fotografiral in ji finančno pomagal. “Globalizacija pokvari kulturne posebnosti, ki so se razvijale stoletja,” je povedal na novinarski konferenci, “ljudje pa smo si na različnih koncih sveta vendarle zelo podobni”.
Kot največji dosežek kariere si šteje, da je tako dolgo ostal živ. 30-krat je obiskal Afganistan, fotografiral na številnih kriznih žariščih – v Libanonu, Iraku, na Šri Lanki za časa Tamilskih tigrov, v Kambodži. A kljub 30-letni karieri fotoreporterja na številnih kriznih žariščih je bil najbliže smrti v Sloveniji.
Februarja letos je na svojem blogu objavil serijo fotografij iz Afganistana, še iz časa Sovjetske okupacije, pa pozneje in vse do danes. Naslovil jo je “The longest war” oziroma “Najdaljša vojna”, v spremnem tekstu pa med drugim zapisal, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Ali po 30-ih letih fotografiranja na kriznih žariščih še vedno verjamete v dobre namene?
Močno verjamem v dobre namene. Prav danes je bil v New York Timesu objavljen uvodnik o štipendiranju študentov v Libanonu in o tem, kako je to protiutež pošiljanju letal in bomb v Egipt. Štipendiranje seveda generira veliko boljše rezultate kot pa polnjenje egiptovskega vojaškega proračuna. Kar pa zadeva Afganistan – ves ta čas vojaškega posredovanja je bil zguba časa. Tragično je, da je toliko ljudi izgubilo življenje. Zapravljenega je bilo tudi ogromno denarja.
30-krat ste bili v Afganistanu. Je to tisto področje, ki je najbolj vplivalo na vas in na vašo kariero?
Mislim, da je celotna južna Azija, od Afganistana, Pakistana, Indije – v tem delu sveta sem preživel največ mojega časa in je bil zame najzanimivejši za raziskovanje. Toliko različnih kultur, religij me je navdušilo. Tam je Himalaja, geografija je res neverjetna.
Vaša fotografija afganistanske begunke, ki ste jo leta 1984 posneli v begunskem taboru v Pakistanu je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Zakaj je po vašem mnenju tako? Gre za rezultat skrbne priprave na fotografiranje?
Mislim, da je razlog za to, da je ta fotografija tako slavna, to, da je nabita s čustvi. Gre za zelo lepo mlado dekle z neverjetnimi očmi, njen izraz je poln čustvenega naboja. Neka pristnost, avtentičnost sije iz njenega pogleda. Ne gre za poziranje, je zelo resnična in pristna.
Zakaj ste to dekle 17 let pozneje ponovno poiskali?
Iskali smo jo, ker smo čez leta dobili toliko pisem. Ljudje so hoteli vedeti, kdo je, kako bi ji lahko pomagali? Bil sem radoveden. Želeli smo izvedeti, ali jo lahko najdemo in pomagamo njenim domačim.
Kaj se je na kriznih območjih spremenilo v času od začetka vaše kariere do danes?
Veliko stvari se je spremenilo. Šrilanka je doživela velik preobrat, Kašmir je zgodba o uspehu, Kambodža, Vietnam. Ja, absolutno, stvari so se spremenile na bolje. Kar se dogaja v Burmi z Aung San Suu Kyi, ki je bila izvoljena v parlament … Na koncu tunela vidimo luč. Stvari bi se lahko spremenile na bolje, upajmo da se bodo.
Kljub vsemu fotografiranju na kriznih območjih pa ste bili, kot ste dejali, najbližje smrti v Sloveniji. Lahko poveste, kaj se je zgodilo?
Delal sem fotoreportažo za National Geographic leta 1989. Želel sem dobiti nekaj posnetkov iz zraka. Zato sem najel manjše letalo in odletel z brniškega letališla nad Blejsko jezero. Pilot se je iz neznanega razloga zelo približal vodni gladini, kolesa so zajela vodo, prevrnila sva se na streho …, nisem mogel odpreti varnostnega pasu …, bil sem gotov, da bom umrl, ampak čudežno sem se rešil izpod varnostnega pasu. Moral pa sem v bolništnico, ker sem sumil, da sem si zlobil rebra.
Zakaj ste rekli, da vam je bila Slovenija v vsej Jugoslaviji najbolj všeč?
Težko bi rekel, da je “najlepša”, v nekdanji Jugoslaviji je bilo veliko lepih območij. A Slovenija se mi je zdela kot svež veter, ker je bila kulturno bliže Evropi. Ljudje so bili bolj iskreni o groznem stanju v večjem delu države. Takrat je rohnel Slobodan Miloševič, ki je bil pravi norec.
Ste kdaj posneli fotografijo, ki jo obžalujete?
Ne.
Na Ljubljanskem gradu se začenjajo projekcije letnega kina z naslovom ''Film pod zvezdami''. Ta bo v prihajajočih 24-ih večerih na grajsko dvorišče prinesel Kinodvorove filmske uspešnice. Filme pretekle kinematografske sezone, ki so morda bili na sporedu prekratek čas, ter seveda tudi predpremiere nove filmske sezone. Film pod zvezdami, ki ga skupaj organizirajo Kinodvor, Ljubljanski grad in Mestna občina Ljubljana, poteka že šesto leto zapored in je tako postal že stalnica poletnega dogajanja v Ljubljani. O tem smo govorili tudi z Nino Peče, direktorico Kinodvora. Film pod zvezdami odpirata dva slovenska filma, kratek animirani Boles režiserke Špele Čadež in prvenec Roka Bička Razredni sovražnik. Oba sta na mednarodnih filmskih festivalih prejela že veliko nagrad. Razredni sovražnik se je prav ta teden uvrstil med tri finaliste za filmsko nagrado Lux, ki jo enkrat letno podeljuje Evropski parlament.
Na šestem glasbenem festivalu Arsana se bo do prvega avgusta na Ptuju predstavilo več kot 250 glasbenikov, eden izmed vrhuncev festivala pa bo nastop dvakratnih grammyjevih nagrajencev, skupine New York Voices. Ob glasbenem festivalu se v najstarejšem slovenskem mestu poteka še festival sodobne umetnosti Art Stays, ki bo na Ptuj pripeljal številne udeležence največjih svetovnih festivalov.
Ljubitelji fotografije bodo v Kranju lahko portretirali Puharja, Layerja in Prešerna. Pred Prešernovo hišo bodo v središču pozornosti današnjega srečanja imitacije velikih umetnikov, ki bodo svojstven izziv za ustvarjanje njihovih portretov. Tokratna prireditev ''Če bi se srečali Puhar, Layer in Prešeren'' je nekoliko drugačna, predvsem zato, ker letos mineva 200 let od rojstva fotografa in izumitelja fotografije na steklo Janez Puharja. V Kopru pa z Rossinijevim Seviljskim brivcem gostujejo solisti, zbor in orkester Videmske filharmonije.
Začel se je koncertni cikel Glasbeni impulzi 2014, Gornji Grad pa bo gostil Ne-festival gledališča zatiranih.
V Galeriji Murska Sobota odprli skupinsko bienalno razstavo Naključja III. Na njej si bo do 17.septembra moč ogledati dela 14-tih domačih in tujih umetnikov, vsem pa je skupno dejstvo, da v glavnem še niso bila vključena v katero od razstav. Razkrite roke 2 je ustvarjalno-izobraževalen projekt namnjen socializaciji ter dvigu zaposljivosti brezposelnih priseljenk iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije in Kosova, živečih na Jesenicah in v okolici. Njihovi izdelki bodo razstavljeni do 26. 7. v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.
55. Jazz Festival Ljubljana se nadaljuje 'Vizionarsko in nadvse občutljivo' z recitalom nemškega pianista Joachima Kühna. V tretjem dnevu bodo nastopili še: Marko Črnčec 4, De Beren Gieren s Susano Santos Silva in zvezdnik tokratnega festivala: letošnji grammyjev nagrajenec Gregory Porter. V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju bo od danes do 19. septembra na ogled razstava z naslovom ''Ciuha-Šubic-Vidic štirideset let pozneje’’, ki je posvečena trem Prešernovim nagrajencem: Jožetu Ciuhi, Ivetu Šubicu in Janezu Vidicu. Pestro poletno dogajanje do 26. julija napovedujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V atriju kavarne NUKa se jutri z nastopom skupine Kapobanda, etno zasedbe Marka Hatlaka, pričenja festival z naslovom ''Poleti v NUK''.
Obiskali smo 11. Festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije.
Razstava National Geographic-50 najboljših fotografij, več o razstavi je povedal Arne Hodalič.
Predstavitev knjižnih novosti Cankarjeve založbe in pripovedovalski večer Trenutek, ujet v led.
V Narodnem muzeju Slovenije so odprli razstavo Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo. V Postojni pa so se satresle strune, začel se je namreč 3. Mednarodni festival kitare.
10. Grossmannov festival znanstvenofantastičnega filma in vina bo osrednja tema tokratnih Kulturnic.
Svetovno znana španska flamenko plesalka Maria Pages se predstavlja z Avtoportretom, akademik Drago Tršar pa z plastikami slovenskih slikarjev.
Začenjajo se Glasbeni impulzi 2014 in Ne-festival gledališča zatiranih.
V Piranu se začenja mednarodni festival Sedem sonc, sedem lun, v Ljubljani festival Dobimo se pred Škucem, na Jazz festivalu Cerkno pa bodo nastopili Sun Ra Centennial Dream Arkestra.
”Kras je kamnit, bleščeč svet. Kras je tudi trpka in grenka pesnitev, ki diši po brinju, borovcu in apnencu.” tako je svoje občutke o Krasu ubesedil likovni umetnik in grafik Lojze Spacal. Danes na Ljubljanskem gradu odpirajo razstavo z naslovom ''Lojze Spacal: Matrica – grafika – slika'' , ki daje na ogled izbor iz umetnikove obsežne zapuščine grafik in predstavlja tudi slikarski del. V ljubljanskem Tivoliju, natančneje na Jakopičevem sprehajališču, je v okviru vsemestnega projekta Emona 2000 na ogled razstava ''Ostanki mesta'', ki jo sestavljajo fotografije na temo ostankov nekdanjih civilizacij in naselbin iz dveh sklopov: prvi je kuratorski izbor šestih fotografskih serij avtorskih in dokumentarnih fotografij, drugi sklop pa sestavljajo fotografije, izbrane na natečaju Ostanki mesta + Foto Emona.
Letošnji 55-i Jazz festival Ljubljana bo od danes do sobote na različnih prizoriščih v Ljubljani predstavil 15 zasedb domačih in tujih glasbenikov. Po odprtju razstave ''Jazz festival Ljubljana 2001–13' fotografinje Nade Žgank v Mali galeriji Cankarjevega doma bosta v Križankah nastopila: Jani Moder s svojo slovensko-avstrijsko zasedbo Brain Blender ter norveški glasbeni fenomen – skupina Jaga Jazzist. Pri nas med 1. in 5. Julijem gostujejo ''Die Wiener Ziehharmoniker'', dunajski filharmonikarji. Orkester harmonik je nastal na pobudo Otta Lechnerja, dunajskega mojstra harmonike in skladatelja. Ana Desetnica pa bo v Ljubljani od danes do sobote.
Orffova kantata ''Carmina Burana'' pod taktirko Uroša Lajovica in v izvedbi skoraj 400 umetnikov iz štirih držav bo - po sinočnjem gostovanju v Trstu - danes v Ljubljani uradno odprla 62. Ljubljana Festival. Na Bledu se z nastopom pevskega zbora Chicago Master Singers začenja 19. Festival Bled. 15-članski harmonikarski orkester Die Wiener Ziehharmoniker pa s koncertom v Ljubljani začenja slovensko turnejo.
Neveljaven email naslov