Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
Nova Gorica je spet gostiteljica mednarodnega srečanja saksofonistov, letos že 23-ega. Mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine bodo tako z udeležbo na delavnicah in mojstrskem tečaju ter na festivalu močno popestrili poletni utrip mesta in okolice. Po včerajšnjem otvoritvenem koncertu bo festival na različnih prizoriščih ponudil še šest koncertov domačih in tujih glasbenikov. Vse do 1. julija bo mesto v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, jazza in raznih drugih sodobnih slogov, v katerih se razkrivajo vse njegove izrazne posebnosti.
Tri mlade slovenske fotografinje, soavtorice razstave Življenje reči, v Galeriji Fotografija, v Ljubljani. Tilyen Mucik fascinirajo slikarska tihožitja 17. stoletja, Kristino Eržen prostranstvo vesolja, Lucijo Rosc modna fotografije in oglaševanja. Foto: Galerija Fotografija
Tudi glasba ima svoj praznik, ki se vsako leto odvija na dan poletnega solsticija, 21. junija. S Praznikom glasbe 2019 se Slovenija letos petič pridružuje mednarodni iniciativi ‘Fete de la Musique’. Na več kot 40 glasbenih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, na slovenski obali in v Novi Gorici se bo predstavilo več kot 500 glasbenikov različnih generacij s številnimi glasbenimi žanri. Ob 100. obletnici izida Tavčarjeve Visoške kronike bo nocoj v naravnem ambientu dvorca Visoko z dramatizacijo romana gostovala SNG Drama Ljubljana.
Pregovori in reki v kopalkah in obleki je zmes ilustracij, pregovorov, rekov, izrekov in besednih iger, ki jih dodatno pojasnijo iz njih izpeljane pesmi. Knjiga, je pravzaprav rezultat projekta pro bono, za katerega je najzaslužnejša ilustratorka Erika Pavlin, tudi mentorica v ateljeju Varstveno- delovnega centra Tončke Hočevar, v katerem pri ustvarjanju usmerja tudi soavtorico ilustracij Melito Vizjak. Avtor pesmi v knjigi je Milan Dekleva. Temu kako danes človek živali potrebuje predvsem za hrano, jih uporablja za zabavo in razvaja kot hišne ljubljenčke – pa se posveča razstava Instinkt, ki bo čez poletje postavljena v prvem preddverju Cankarjevega doma.
Jazz festival Ljubljana je najstarejši neprekinjeni džezovski festival v Evropi. Gostil je izjemna imena, ki jih bodo prepoznali tudi tisti, ki niso ravno navdušenci nad džezom, Miles Davis, Herbie Hancock, Pat Metheny, gostil pa je tudi nekatera opaznejša imena iz sveta popularne glasbe, na primer Mercedes Sosa in Gregory Porter. Letos gre posebej poudariti Johna Zorna, pa zasedbo Snarky Puppy, ki džez mešajo s popularno glasbo. Sogovornika sta bila umetniški vodji festivala Bogdan Benigar in Edin Zubčević.
Naj se rola, festival glasbenega filma v Kinodvoru v Ljubljani. Gost oddaje je pobudnik festivala Terens Štader.
16. festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, se bo začel v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani s konceptualno razpravo in razglasitvijo Stritarjeve nagrade. Tudi letos Festival Pranger spodbuja k poglobljeni refleksiji poezije in ponuja v branje devet pesniških zbirk, izdanih v preteklem letu. V središču Prangerja, ki se bo v četrtek iz Ljubljane preselil v Sladki Vrh, Šmarje pri Jelšah in Rogaško Slatino, bodo tako kot vsako kot vsako tri kritiške razprave. Ob tem bodo pozornost namenili tudi prevajajanju poezije – letos je izbran jezik albanščina.
Nova romana Funny pisatelja Mihe Mazzinija in V Elvisovi sobi pisatelja Sebastijana Preglja je izdala založba Goga, 26. literarno-glasbeni festival Živa književnost bo vrtinčil besede in zvoke med 7. in 14. junijem na odru pred ŠKUC-em na Starem trgu 21 v Ljubljani.
V Izoli se začenja petnajsti mednarodni filmski festival Kino Otok. Program na osrednjem prizorišču, Manziolijevem trgu, bo v odprla tradicionalna “projekcija presenečenja”. Letošnji, jubilejni festival bo do nedelje, 9. junija, potekal na znanih prizoriščih in novih kotičkih.Poleg odraslih ljubiteljev sedme umetnosti bodo svoj filmski pristan v Izoli med petkom in nedeljo našli tudi mladi in najmlajši filmoljubi. ''Podmornica – Otok za mularijo'', program za otroke, mlade in družine, se bo zasidrala na novo festivalsko prizorišče.
V Novi Gorici bo festival Mesto knjige, največji literarni dogodek na Primorskem, v osmih dneh gostil pisatelje in pisateljice z različnih koncev sveta, večeri bodo namenjeni koncertom, popoldnevi različnim performansom, predavanjem in okroglim mizam. Letošnja osma izvedba etno in jazz festivala Glasbe sveta, ki ima svoje osrednje domovanje na gradu Kromberk v Novi Gorici, kjer je doslej s programom bogatil utrip meseca avgusta, se letos začenja že 2. junija. Festival bo koncertno prisoten tudi v Italiji, v Gledališču Verdi in Avditoriju v Gorici.
15. sezona Knjižnice pod krošnjami bo združila 15 krajev in 24 poletnih lokacij, projekt pa v sezoni pritegne celo do 40.000 domačih in tudi tujih bralcev. Gostja oddaje bo idejna vodja Tina Popovič.
''Ictus Cordis'' je projekt, ki raziskuje interakcijo med znanostjo in umetnostjo. V intermedijskem performansu avtor Januš Aleš Luznar razkrije svoj zvočno vizualni laboratorij. Glavni subjekt zvočnega eksperimenta je njegovo srce oziroma ozvočen srčni utrip, iz katerega v živo nastajata glasbena in vizualna podoba. Novo prizorišče performansa Ictus Cordis v Ljubljani je tokrat Pocket Teater na Rimski ulici – danes ob 19.00, 20.30 in 22.00. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini si lahko do 16. junija ogledate razstavo del mednarodno uveljavljenega fotografa in grafika Wilhelma Heiligerja z naslovom ''Meditacija in fotografija''.
Nina Zagoričnik se javlja z zaključka najbolj slavnega filmskega festivala.
Predstavljamo pet študentk, ki so po zmagi na natečaju SNG Drama napisale dramaturška besedilana temo Slika. Ta besedila bodo na Velikem odru Drame interpretirali profesionalni igralci. V Narodni Galeriji odpirajo razstavo, posvečeno stripovskemu junaku Alanu Fordu, ki letos praznuje 50 let, ilustracijo Tomata Koširja so objavili na naslovnici priloge britanskega časnika The Guardian.
65. premiera v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo uprizoritev z naslovom ”Gnus, besede in reči”, Jeana-Paula Sartra in Michela Foucaulta, v režiji Matjaža Bergerja. Predstava je nastala v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Studia humanitatis ter v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana. Operna sezona se bo nocoj v SNG Maribor končala s premiero mojstrovine Faust, z delom francoskega skladatelja Charlesa Gounoda ”Faust” po motivih tragedije Johanna Wolfganga Goetheja. Nova Gorica bo od petka do nedelje v znamenju mladinske kulture. Enajstič zapovrstjo se bo odvijal festival Vizije, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in sodi v okvir Tedna ljubiteljske kulture. Z gledališko, fotografsko in glasbeno produkcijo se bo predstavilo 150 mladih iz vse Slovenije. Gnus, besede in reči - Anton Podbevšek Teater - Foto: Barbara Čeferin
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica bo kot zadnjo premierno uprizoritev letošnje sezone predstavilo dramo Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. Gledališko priredbo je po romanu Marka Haddona naredil Simon Stephens. Roman je bil natisnjen kot knjiga za odrasle in za mladino in prejel več pomembnih nagrad. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji s Koprskim gledališčem, je režirala Renata Vidič V prestolnico spet prihaja Svetlobna gverila. 13. mednarodni festival svetlobe bo od 16. maja do 15. junija osvetlil različne prostore v Ljubljani. Odprtje festivala, ki je ga je pripravil: Strip Core / Forum Ljubljana, bo 16.5.ob 21.30 v Galeriji Vžigalica in njeni okolici, poleg središča Ljubljane pa bo Svetlobna gverila tokrat gostovala tudi na novih prizoriščih. Svetloba gverila: Žajfnica / Soap opera, Foto: Stran 22
Žarometi so usmerjeni v Cannes, kjer se začenja 72. filmski festival. Koliko vsebine in močnih sporočil prinaša letošnja izvedba? Predstavljamo Ninin izbor in filme, ki jih svetovna javnost najbolj nestrpno pričakuje.
Tivolska promenada je po Plečniku pomenila življenjsko silo, ki je povezovala mladi zeleni del mesta s starim mestnim jedrom. Široka je toliko kot je, pomotoma, saj so ljubljanski furmani, ki so vozili prod, tega namesto na 19 metrov navozili na 25. Ljubljančani so promenado poimenovali Sahara. No, na koncu za Gradom Tivoli, ki je mimogrede najstarejši objekt na območju današnjega Tivolija, pa stoji Švicarija. Gre za švicarski tip hišice sredi mesta, ki je bil nekoč znan po vsej Evropi. Po Švicariji, ki je bila zgrajena v švicarskem slogu in kjer so se zbirale bolj nemške družbe, je tam po vzoru gorenjske arhitekture in na slovenskem karakterju arhitekt Ciril Metod Koch naredil hotel, uradno imenovan Hotel Tivoli, ta je bil dokončan leta 1910. Vanj so menda radi zahajali tudi slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celo stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«. Zgodbe iz Švicarije, ki jih ni malo, je v dokumentarni film ujel režiser Amir Muratović, ogledate si ga lahko na TV SLO 1 v torek, 14. maja, ob 20.55.
Neveljaven email naslov