Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
Premiera predstave Tako je govoril Zaratustra in odprtje razstave Učinek bližine.
Tokrat o 18. Festivalu dokumentarnega filma, ki bo potekal do 17. marca v Ljubljani. Pogovarjali smo se z vodjem filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom.
Kolumbijski pisatelj, esejist in prevajalec Juan Gabriel Vásquez – eden izmed osrednjih gostov letošnjega 13. Festivala Literature sveta – Fabula ''Hic sunt Leones – Tukaj so levi'' - premiera avtorskega projekta Nataše Matjašec Rošker v Drami SNG Maribor Lutkovno leto posvečeno pionirju slovenskega lutkarstva Milanu Klemenčiču na Goriškem
''Po ljubljanskih ulicah - Prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja'' je naslov fotografske razstave, ki prikazuje podobo naše prestolnice vse tja do dni, ko so po mestnih ulicah Ljubljane vozili le tramvaji in kočije. Razstava - nastala je v sodelovanju Javnega zavoda Ljubljanski grad in Muzeja novejše zgodovine Slovenije - je tudi prva izmed štirih, ki bodo na Ljubljanskem gradu na ogled letos, ko je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope. Pri založbi Aristej so v zbirki Dialogi izšla dela Knjižne dvoživke Gaje Kos o slovenskem mladinskem problemskem romanu, Slovenski poosamosvojitveni film Matica Majcena, Ujetniki svobode Gašperja Trohe o slovenski dramatiki med letoma 1943 in 1990 ter Samskost Iztoka Šorija. Aristejeva knjižna novost je tudi slikanica Ali je to zmota? Borisa Vezjaka.
Na velikem odru Mestnega gledališča Ljubljanskega bo nocoj ob 20-ih premiera muzikala Tisoč in ena noč. Prvi film Ženska avtorice Majde Širca bo na sporedu nocoj ob 20.55 na prvem programu Televizije Slovenija, drugi del pa bo predvajan osmega marca na dan žena.
Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo danes predpremiera, jutri pa premiera igre Liliom madžarskega dramatika Ferenca Molnárja v prevodu Jožeta Hradila in v režiji sarajevske gledališke in filmske režiserke Selme Spahić, sicer umetniške vodje Mednarodnega sarajevskega gledališkega festivala MESS. Ferenc Molnár je bil eden največjih madžarskih literatov svojega časa, njegova igra Liliom, ki velja za eno njegovih najboljših del, je doživela priredbe v muzikale in filmske scenarije. V Stari mestni elektrarni v Ljubljani bo premiera predstave ''Če si srečen'' avtorjev Ane Duša, Špele Frlic, Nataše Živković, Polone Janežič, Braneta Zormana in Andreja Jusa. Predstava je protislava in se naslanja na otroško pesem Če si srečen. V Mini teatru v Ljubljani bo v nedeljo premiera psihotrilerja ''Zavednonezavedno'' po dramskem besedilu Drage Potočnjak v režiji Mareta Bulca. Mokronog in Mirna bosta jutri v znamenju orglic. Na 17. mednarodnem festivalu ustne harmonike (ah), TE ORGLICE bo nastopilo 25 posameznikov in 14 skupin iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Na Festivalu Shakespeare za vedno v Cankarjevem domu se danes s projekcijo Othella režiserja Orsona Welllesa začenja filmski ciklus ''Shakespeare na filmu''. ''Družinski film'' na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja pa danes začenja pot po slovenskih kinodvoranah s premiero Kinodvoru v Ljubljani.
Po koncu 66. mednarodnega filmskega festivala Berlinale v Berlinu in ob začetku 12. festivala dokumentarnega filma Zagrebdox v Zagrebu.
Razstava slovenskega fotografa Janeza Vlachyija v zagrebškem muzeju Mimara pa o novi predstavi Anje Štefan Gugalnica za vse v ljubljanskem lutkovnem gledališču pa tudi o novi razstavi Objektivi vesoljske filmske in fotografske opreme v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju.
Premiera dokumentarnega filma ''Dom'' režiserja in scenarista Metoda Pevca v ljubljanskem Kinodvoru. ''Dnevnik'' pa je naslov razstave slik Žarka Vrezca v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani.
Slovenska kinoteka je edini državni filmski muzej, torej krovni muzej za vse stvari s področja filma. V njenem Muzejskem oddelku, ki ga vodi muzejska svetnica Metka Dariš, tako hranijo vse obfilmsko gradivo, scenarije, snemalne knjige, pogodbe, filmsko tehniko, skratka vse, kar je povezano z nastajanjem filmov, razen filmskih kopij. Gradivo, tako in drugačno, vsake toliko pokažejo tudi javnosti in tako je do konca februarja v dvorani Silvana Furlana na Miklošičevi 28 v Ljubljani na ogled izbor iz gradiva, ki ga je kinoteki podaril Ljubo Struna. Ljubo Struna se je najprej ukvarjal s fotografijo, a ga je kmalu premamil film. Začetek njegove profesionalne filmske poti sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije.
Knjižne novosti: - Mladinske knjige: Pogovori z mačko Moniko (Kajetan Kovič); Rozalija (Berta Bojetu Boeta), - Slovenske kinoteke: Kino ali imaginarni človek: Esej iz sociološke antropologije Edgarja Morina, Teorija filma: uvod skozi čute Thomasa Elsaesserja in Malteja Hagenerja; Tretji film: teorija, praksa, odmevi.
Pri Cankarjevi založbi so izdali dve novi, posebni in zanimivi. Boštjan Gorenc - Pižama je v svoji knjigi sLOLvenski klasiki 1 omrežil 50 literarnih klasikov in njihovih del in jih (spletno in spretno) interpretiral času primerno. Druga knjižna novost Cankarjeve založbe pa je delo fizika in filozofa Saša Dolenca. Gre za niz osupljivih zgodb iz sveta znanosti z naslovom Od genov do zvezd. V Novem mestu pa so potovali globoko pod morsko gladino. V Teatru Antona Podbevška so pripravili gledališko priredbo romana pionirja znanstvene fantastike Julesa Verna 20 tisoč milj pod morjem.
Ljubljana je v Bruslju iz rok britanskega Bristola sinoči prejela naziv Zelena prestolnica Evrope, ki ga Unija podeljuje od leta 2010. V počastitev tega naziva je Festival Ljubljana skupaj z ljubljansko občino pripravil koncert skupine Laibach in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pogled v evropsko zgodovino in arheologijo nam ponuja razstava z naslovom ''Tisočletna nekropola'', ki so jo na praznik slovenske kulture odprli v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Razstava predstavlja 30 let zavarovalnih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi v Novem mestu, ki sodi med najpomembnejša prazgodovinska grobišča v Evropi.
Premiera nove predstave Andreja Rozmana Roze ''Šekijeva šunkica ali Hamlet po slovensko'' na festivalu ''Shakespeare za vedno'' v Cankarjevem domu v Ljubljani. Premiera slavne opere Turandot Giacoma Pucciinija v SNG Maribor. Tretji dan festivala MENT v Ljubljani.
Premiera črne komedije nemškega avtorja Mariusa von Mayenburga Kos plastike v Mestnem gledališču ljubljanskem. In dogajanje na 2. festivalu in konferenci MENT.
Gorenjski muzej ter Zavod za kulturo in šport sta v Kranjski hiši v Kranju pripravila razstavo Ob 170. obletnici prihoda doktorja Franceta Prešerna v Kranj, kjer je zadnja leta živel in ustvarjal pesnik. Dokumentarna razstava sega v leto 1846 in pripoveduje tudi zgodbo o Kranju takratnega časa. V Ljubljani pa se začenja festival MENT Ljubljana 2016
Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici v Ljubljani Nove knjižne izdaje Slovenske Matice: France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.
Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici nove knjižne izdaje Slovenske Matice: Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.
Neveljaven email naslov