Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
''Od ljudskega glasbila do koncertnega inštrumenta'' je nova knjiga avtorice televizijske novinarke, urednice in publicistke Darje Korez Korenčan, ki je tudi prva knjiga o ustni harmoniki pri nas. Izšla pri založbi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Med novostmi z glasbenega področja so tudi: notna zbirka za mladinske pevske zbore Potujoča muzika 3, priročnik za dirigente Osnove dirigentske tehnike dr. Boruta Smrekarja in notna zbirko za pevske zbore Evropske božične in koledniške ljudske pesmi, ki jih je priredil Janez Močnik.
Bogoslav Kalaš: Stroj za slikanje, pregledna razstava v Moderni galeriji; likovna zbirka Riko s 13. edicijo razstave v galeriji Miklove hiše; Dober dan, gospod predsednik: intermedijski projekt mozaicista Andreja Koruze v Layerjevi hiši.
Praznovanje dvajsetletnice Slovenskega filmskega centra bo danes zvečer v Slovenski Kinoteki sklenila prva projekcija restavrirane in digitalizirane različice filma ''Sedmina'', tretjega celovečernega filma mojstra filmske slike Matjaža Klopčiča iz leta 1969. Danes ob svojem 70. jubileju bo arhitekt, fotograf in ilustrator Janez Pukšič v Galeriji Fotografija v Ljubljani odprl samostojno fotografsko razstavo z naslovom ''Videl sem''.
Evropska filmska akademija je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) za najboljši animirani film letošnjega leta razglasila Pesem morja, ki ga je režiral Tomm Moore. Film bodo od danes do 31. 12. 2015 predvajali v ljubljanskem mestnem kinu, natančneje v sklopu programa Kinobalon, od 31. 12. naprej pa bo na ogled v kinematografih po vsej Sloveniji. Nocoj ob 20.00 pa se bo na odru Kulturnice ljubljanskega BiTeatra začela premiera gledališke predstave Snofor v režiji Ajde Valcl.
65-letnica delovanja Slovenskega ljudskega gledališča Celje – počastitev jubileja s predstavo Vinka Möderndorferja ''Nostalgična komedija'' ''Znani in neznani France Mihelič'' in ''Zbirka v nastajanju'' članov Združenja umetnikov Škofja Loka v prenovljenih prostorih Miheličeve galerije v Kašči ''Veno Pilon – Ferrania, barvni diapozitivi'' – razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Predstava Bine Štampe Žmavc O petelinu in pavu na odru Šentjakobskega gledališča, ki decembra obeležuje 95.obletnico delovanja. 18 let delovanja pa bodo kmalu praznovali pri založbi Sanje, kjer so danes predstavili literarni prvenec raziskovalnega novinarja, vojnega poročevalca in avtorja odmevnih dokumentarnih oddaj Erika Valenčiča. V romanu »Sence ne gorijo« Valenčič izpostavlja pojav levičarskega ekstremizma.
V okviru projekta ''Zgodbe, ki lahko spremenijo svet'' založbe Beletrine so izšle štiri knjige: ''Burmanski dnevi'' Georga Orwella, ''Zlo pride s severa'' Fulvia Tomizze, ''Mercier in Camier'' Samuela Becketta in ''Citadela'' Antoinea de Saint-Exuperyja.
V Ljubljani se začenja 12. mednarodni festival Animateka. Slišali pa boste tudi več o novi knjigi zbirke Knjižnice MGL Končno poročilo o nedokončanem Kralju Learu v Ljubljanski drami režiserja Mileta Koruna.
Premiere: - ''Pobegla hiška'' avtorice besedila in režiserke uprizoritve Ivane Djilas v Lutkovnem gledališču Maribor - ''Lepa Vida'' - drama Ivana Cankarja v režiji Mihe Nemca v Prešernovem gledališču Kranj (koprodukcija s SNG Nova Gorica in Slovenskih stalnim gledališčem Trst) - ''V republiki sreče'' – prva slovenska uprizoritev dela britanskega dramatika Martina Crimpa v režiji Sebastijana Horvata v SNG Drama Ljubljana ''Potujoča muzika'' - bienalni koncert združenih mladinskih zborov, s katerim se bodo poklonili svetovnemu dnevu zborovskega petja - 6. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani
Čas očetov – 2. knjiga epa ''Vrata nepovrata'' pesnika Borisa A. Novaka (založba Goga) Knjižni dar in roman ''Kjer šelestijo breze'' avtorice Ivane Vatovec (Mohorjeva založba iz Celovca) ''Od Biblije do Biblosa'' – prvič na ogled restavrirana originalna Dalmatinova Biblija in pregledna razstava ob 50-letnici Valvasorjeve knjižnice v Krškem ''Prišo je glás - Prekmurci v vojni 1914-1918'' – razstava v Pomurskem muzeju Murska Sobota
Pri Cankarjevi založbi, kjer je pesnik nekoč tudi urednikoval, je izšla zbirka z naslovom Domu in rodu: gre za večinoma še neobjavljeno poezijo Toneta Pavčka. V Slovenskem mladinskem gledališču pa bo nocoj premierno uprizorjena igra Drame princes.
V Ljubljani je včeraj zaprl vrata že 31. slovenski knjižni sejem, ki je bil že tradicionalno dobro obiskan in odmeven. Letos je bila država v fokusu Francija. Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob izidu knjige Pridni sinko. Drugi od treh francoskih gostov Frédéric Beigbeder pa je na sejem dospel ob najnovejšem prevodu njegovih del, tokrat romana Oona in Salinger. V tokratnih Kulturnicah tudi o razglasitvi velike nagrade tokratnega knjižnega sejma sejma, nagrade za knjigo leta. Oddajo so ustvarili Goran Dekleva, Maja Ratej in Kaja Kokot Žanič.
16. mednarodni festival medijskih umetnosti Pixxelpoint v Novi Gorici in Gorici 3. mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival v Ljubljani Premiera Nostalgične komedije Vinka Möderndorferja v režiji Borisa Kobala v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju Premiera drame Reinerja Wernerja Fassbinderja ''Grenke solze Petre Von Kant'' v režiji Arthurja Nauzyciela v Mini teatru v Ljubljani (koprodukcija Mini teatra Ljubljana, SNG Nova Gorica in Mestnega gledališča Ptuj)
Premiera predstave Fabiani - umetnost bivanja v režiji Nede R. Bric v SNG Nova Gorica Odprtje razstave Saše J. Mächtiga: Sistemi, strategije, strukture v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani Knjižne novosti zbirke Beletrine
31. slovenski knjižni sejem se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel včeraj s slavnostno akademijo ''Odprti za knjige'' in podelitvijo nagrad. Umetniški kolektiv BridA predstavlja novi projekt z naslovom SpreadKOM (Razmeščena komunikacija) od danes do 11. decembra v Aksiomi - Zavodu za sodobne umetnosti v Ljubljani.
Slovenski knjižni sejem se bo uradno začel s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu. Po dvajsetih letih delovanja se je Bratko bibič odločil skleniti plodno mednarodno in domačo pot zasedbe s poslovilnim koncertom.
Škuc gledališče bo svojo 15. obletnico praznoval brez solz. Natančneje Brez solz za pedre. Gre za gledališko predstavo v koprodukciji s Cankarjevim domom Matiasa Bruna po romanu Johana Hiltona zapisanega po resničnih dogodkih. Glavni motiv so nasilni umori iz sovraštva. V oddaji pa tudi o 14. festivalu Drugajanje.
Premiera igre Vrtiljak Arthurja Schnitzlerja v Mestnem gledališču ljubljanskem. In dogajanje na 26. festivalu Liffe.
Eno najstarejših, če ne kar najstarejše delo, ki je posvečeno starosti in medgeneracijskim odnosom, je knjiga Marka Tulija Cicerona z naslovom POGOVORI O STAROSTI. Delo je izšlo pri Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v sodelovanju s SAZUJEM. Razstava Rihard Jakopič – beležnice. LIFFE
Neveljaven email naslov