Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Metka Krašovec

09.08.2016

Metka Krašovec prav zdaj razstavlja svoje akvarele v atriju Mestne hiše Ljubljana, njeni akvareli pa krasijo tudi pesniško zbirko Cirila Zlobca z naslovom Ljubezen - čudež duše in telesa.

Slikarka Metka Krašovec prav zdaj razstavlja svoje akvarele v atriju mestne hiše v Ljubljani. Tam bodo na ogled do 3. septembra, v pesniški zbirki 90. pesmi Cirila Zlobca z naslovom Ljubezen – čudež duše in telesa pa krasijo ljubezenske izpovedi pesnika svoji ženi.

“Akvareli nastajajo dnevno, zelo pomembno je vedeti, da to ne nastaja s kakšno idejo, ampak samo po sebi, ko se človek odpre za določen tok. Kar prihaja, pa je odvisno od tega, kako se človek v tistem trenutku počuti.”

“To so enostavne poteze, ki jih zapleta telesna govorica in so nekakšen ples duha, izsek iz dnevnika čustev,” je zapisal likovni urednik Pavle Učakar, ki je izbral akvarele za omenjeno zbirko. Akvareli so namreč nastali pred več kot desetletjem in so bili sprva posvečeni Tomažu Šalamunu, vendar pa je bila njuna umetnost v tistem obdobju nezdružljiva. Čeprav nezdružljiva v umetnosti, eden brez drugega ne bi bila to, kar sta bila.

“On je bil izjemno odprt človek, pozitiven. Ogromno mi je pomagal s tem, da je sprejel stvari, ki so bile za druge nesprejemljive. On je takoj videl potencial. In to mi zdaj strašno manjka, saj sem jaz bolj nagnejna k temu, da je vse zanič, on pa je stvari podprl.”

V pesniški zbirki Tomaža Šalamuna je tudi pesem Balada za Metko Krašovec, zapisana spodaj v prispevku. Je posvetilo in je navdih, saj naj bi prav iz te zbirke zrasla naslednja zgodba. Metka Krašovec bo namreč v eni publikaciji združila svoje risbe iz 80-ih let in izbor Šalamunovih pesmi – med tistimi, ki so bile napisane zanjo, in tistimi, ki ji največ sporočajo. Zbirka naj bi izšla na začetku prihodnjega leta.

 

BALADA ZA METKO KRAŠOVEC

Zadnjič, ko sem v svojem življenju ostal brez
zavesti, je bilo četrtega januarja zvečer v
Mehiki. Dr. Sava me je gostil
z večerjo,
z Benitom Cerenom,
s puščavo,
z Noldejevo mladostjo in
z zgodbo, kako je postal član
Melvillovega združenja tik pred
Borgesom, ko je kupoval
mast za Jugoslavijo.
Enkrat sva skupaj objavila v Gradini.
Pozdravljen Niš!
Ampak jaz zares nisem mogel
poslušati, ker sem neprestano premišljeval o
pismu, ki sem ga zjutraj dobil od Metke
Krašovec. Drobno modro pismo, napisano z
istimi črkami, kot so te.
Treščil sem pod mizo.
Naslednje jutro sem jo obiskal v
hotelu. Najprej sem ji pomečkal nekega super down
Krašovca, nekakšnega
zaročenca iz tretjega kolena.
Takoj je odletel nazaj v LA. Ne
maram incesta. Oprtal sem si
nahrbtnik. Neprestano sem gruntal, zakaj sem se
onesvestil. Tedne sem jo prevažal po
avtobusih in ji dajal vse
jesti: svete
gobe in piramido Lune. Z mano se spi na
trdih tleh med
škorpijoni, pa tudi tam, kjer trgaš
sedež in mrmraš, ti si barva, ti si barva.
Nekega dne sem
presekal: s tem dečkom, v
Guatemalo moram, a ne vidiš, da se mi je prikazal
kot
Kristus. Ležali smo na pesku v
Karibih, midva in Portugalec, ki se mu pozabil
ime. Pojdi, je rekla. Čutim, da bom
zdrobljena, potem se bom pa spet
zlila s tabo v svetlobi. Bilo me je
strah. Nikamor nisem šel. In sem jo peljal prespat v
motel, ki je bil zbirni
center za belo blago na poti v Rio.
Še vedno mi je mirno strmela v oči.
Glej raje v nebo, ženska, kaj iščeš
tu, sem kriknil, že zdavnaj sem ti
razložil, tu ni več
ničesar. Dregetal sem ko sva prišla na
Pacifik. Salina Cruz, ventilatorji,
zaporniki, ki so pletli
mrežo. Nag sem blodil po pesku.
Vijoličaste plastične vrečke, nebo, telo, vse
vijoličasto. Metka! Sem ji rekel, ne
moreš se delati, da ne veš.
Veš! Ne sili v požar!
Vrni se na tisto
Akademijo. Nazadnje mi bodo še očitali, da sem te
jaz ven spraskal. Delati moram,
sama boš šla na pot, sem ji
rekel, ko sva letela nazaj s
Cancuna. Zakaj izgubljaš
vonj in okus, religija!
Blazni ste! Sem rjovel na Carlosa, Enriqueja in
Roberta, hočete, da me ta ženska
ugrabi in odpelje nazaj med
Slovane? Zakaj pa tako dobro
zgledaš, me je vprašala, ko se je vrnila iz
Morelie. In nisem več
vedel, kdo je babica in kdo
volk. Seje boš zamudila, čas je, da se vrneš,
Metka! In sem jo spremil na
letališče. Bal sem se, da ga bo
raznesla s svojim kričevitim
jokanjem. Adijo! Ampak zares so se tudi
meni začela udirati tla pod
nogami. Nasvet, naj se
obnaša, kot da sem v Šiški, je bil zares
lažen. Že zdavnaj ni več nikogar v
Šiški.
Telefoniral sem ji.
Poročit se pridem.
Pridi, je rekla mirno.
Skozi slušalko sem čutil, kako mi strmi v oči.
Zelo zelo
visok je bil
gospod, ki mi je vrgel
tarot karte, starka iz
Perzije mi je vrela dlani.
Vsi so mi rekli isto.
In sem bil srečen. Oblival me je
mraz. In sem potrkal na vrata svojega soseda,
Alejandra Gallega Duvala, da bi mu povedal, da sem
srečen in da me obliva
mraz.
Zakaj stanujemo vsi tako strašno skupaj!
Junoš in Maja sta rekla:
ni tako silovito lep, kot ga vidiš ti, ampak
čudno. Zelo je podoben Metki
Krašovec. V Ljubljano sem priletel sedemindvajsetega
marca. Dvaintrideset mark sem dal za
taksi. Metka je bila bolna in bleda.
Vrnil sem ji kri. In ni mi pustila tudi
njegovega prstana, ampak hoče, da nosim samo
njenega.
Z zanimanjem sem opazoval svoje poročne
priče. Pokončal sem plemenite pijače vseh
prejšnjih gostov. Ste iz mojega
branja za Črno Goro kupili vsaj kak lep
šotor? Na Snežniku sta se prikazali dve
košuti.
Tu sem.
Roke mi žarijo.
Moja usoda je Amerika.

V gozdovih Saratoge, maja 1979

— Tomaž Šalamun


Metka Krašovec

09.08.2016

Metka Krašovec prav zdaj razstavlja svoje akvarele v atriju Mestne hiše Ljubljana, njeni akvareli pa krasijo tudi pesniško zbirko Cirila Zlobca z naslovom Ljubezen - čudež duše in telesa.

Slikarka Metka Krašovec prav zdaj razstavlja svoje akvarele v atriju mestne hiše v Ljubljani. Tam bodo na ogled do 3. septembra, v pesniški zbirki 90. pesmi Cirila Zlobca z naslovom Ljubezen – čudež duše in telesa pa krasijo ljubezenske izpovedi pesnika svoji ženi.

“Akvareli nastajajo dnevno, zelo pomembno je vedeti, da to ne nastaja s kakšno idejo, ampak samo po sebi, ko se človek odpre za določen tok. Kar prihaja, pa je odvisno od tega, kako se človek v tistem trenutku počuti.”

“To so enostavne poteze, ki jih zapleta telesna govorica in so nekakšen ples duha, izsek iz dnevnika čustev,” je zapisal likovni urednik Pavle Učakar, ki je izbral akvarele za omenjeno zbirko. Akvareli so namreč nastali pred več kot desetletjem in so bili sprva posvečeni Tomažu Šalamunu, vendar pa je bila njuna umetnost v tistem obdobju nezdružljiva. Čeprav nezdružljiva v umetnosti, eden brez drugega ne bi bila to, kar sta bila.

“On je bil izjemno odprt človek, pozitiven. Ogromno mi je pomagal s tem, da je sprejel stvari, ki so bile za druge nesprejemljive. On je takoj videl potencial. In to mi zdaj strašno manjka, saj sem jaz bolj nagnejna k temu, da je vse zanič, on pa je stvari podprl.”

V pesniški zbirki Tomaža Šalamuna je tudi pesem Balada za Metko Krašovec, zapisana spodaj v prispevku. Je posvetilo in je navdih, saj naj bi prav iz te zbirke zrasla naslednja zgodba. Metka Krašovec bo namreč v eni publikaciji združila svoje risbe iz 80-ih let in izbor Šalamunovih pesmi – med tistimi, ki so bile napisane zanjo, in tistimi, ki ji največ sporočajo. Zbirka naj bi izšla na začetku prihodnjega leta.

 

BALADA ZA METKO KRAŠOVEC

Zadnjič, ko sem v svojem življenju ostal brez
zavesti, je bilo četrtega januarja zvečer v
Mehiki. Dr. Sava me je gostil
z večerjo,
z Benitom Cerenom,
s puščavo,
z Noldejevo mladostjo in
z zgodbo, kako je postal član
Melvillovega združenja tik pred
Borgesom, ko je kupoval
mast za Jugoslavijo.
Enkrat sva skupaj objavila v Gradini.
Pozdravljen Niš!
Ampak jaz zares nisem mogel
poslušati, ker sem neprestano premišljeval o
pismu, ki sem ga zjutraj dobil od Metke
Krašovec. Drobno modro pismo, napisano z
istimi črkami, kot so te.
Treščil sem pod mizo.
Naslednje jutro sem jo obiskal v
hotelu. Najprej sem ji pomečkal nekega super down
Krašovca, nekakšnega
zaročenca iz tretjega kolena.
Takoj je odletel nazaj v LA. Ne
maram incesta. Oprtal sem si
nahrbtnik. Neprestano sem gruntal, zakaj sem se
onesvestil. Tedne sem jo prevažal po
avtobusih in ji dajal vse
jesti: svete
gobe in piramido Lune. Z mano se spi na
trdih tleh med
škorpijoni, pa tudi tam, kjer trgaš
sedež in mrmraš, ti si barva, ti si barva.
Nekega dne sem
presekal: s tem dečkom, v
Guatemalo moram, a ne vidiš, da se mi je prikazal
kot
Kristus. Ležali smo na pesku v
Karibih, midva in Portugalec, ki se mu pozabil
ime. Pojdi, je rekla. Čutim, da bom
zdrobljena, potem se bom pa spet
zlila s tabo v svetlobi. Bilo me je
strah. Nikamor nisem šel. In sem jo peljal prespat v
motel, ki je bil zbirni
center za belo blago na poti v Rio.
Še vedno mi je mirno strmela v oči.
Glej raje v nebo, ženska, kaj iščeš
tu, sem kriknil, že zdavnaj sem ti
razložil, tu ni več
ničesar. Dregetal sem ko sva prišla na
Pacifik. Salina Cruz, ventilatorji,
zaporniki, ki so pletli
mrežo. Nag sem blodil po pesku.
Vijoličaste plastične vrečke, nebo, telo, vse
vijoličasto. Metka! Sem ji rekel, ne
moreš se delati, da ne veš.
Veš! Ne sili v požar!
Vrni se na tisto
Akademijo. Nazadnje mi bodo še očitali, da sem te
jaz ven spraskal. Delati moram,
sama boš šla na pot, sem ji
rekel, ko sva letela nazaj s
Cancuna. Zakaj izgubljaš
vonj in okus, religija!
Blazni ste! Sem rjovel na Carlosa, Enriqueja in
Roberta, hočete, da me ta ženska
ugrabi in odpelje nazaj med
Slovane? Zakaj pa tako dobro
zgledaš, me je vprašala, ko se je vrnila iz
Morelie. In nisem več
vedel, kdo je babica in kdo
volk. Seje boš zamudila, čas je, da se vrneš,
Metka! In sem jo spremil na
letališče. Bal sem se, da ga bo
raznesla s svojim kričevitim
jokanjem. Adijo! Ampak zares so se tudi
meni začela udirati tla pod
nogami. Nasvet, naj se
obnaša, kot da sem v Šiški, je bil zares
lažen. Že zdavnaj ni več nikogar v
Šiški.
Telefoniral sem ji.
Poročit se pridem.
Pridi, je rekla mirno.
Skozi slušalko sem čutil, kako mi strmi v oči.
Zelo zelo
visok je bil
gospod, ki mi je vrgel
tarot karte, starka iz
Perzije mi je vrela dlani.
Vsi so mi rekli isto.
In sem bil srečen. Oblival me je
mraz. In sem potrkal na vrata svojega soseda,
Alejandra Gallega Duvala, da bi mu povedal, da sem
srečen in da me obliva
mraz.
Zakaj stanujemo vsi tako strašno skupaj!
Junoš in Maja sta rekla:
ni tako silovito lep, kot ga vidiš ti, ampak
čudno. Zelo je podoben Metki
Krašovec. V Ljubljano sem priletel sedemindvajsetega
marca. Dvaintrideset mark sem dal za
taksi. Metka je bila bolna in bleda.
Vrnil sem ji kri. In ni mi pustila tudi
njegovega prstana, ampak hoče, da nosim samo
njenega.
Z zanimanjem sem opazoval svoje poročne
priče. Pokončal sem plemenite pijače vseh
prejšnjih gostov. Ste iz mojega
branja za Črno Goro kupili vsaj kak lep
šotor? Na Snežniku sta se prikazali dve
košuti.
Tu sem.
Roke mi žarijo.
Moja usoda je Amerika.

V gozdovih Saratoge, maja 1979

— Tomaž Šalamun


26.08.2022

Poletni namig: Hana Čeferin

Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.


25.08.2022

Prostor: Gozd kot preoblegan ekosistem

Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.


24.08.2022

Črnfest in Kranj Foto Fest

Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.


23.08.2022

Muzikal Povodni mož in festival Zmaj 'ma mlade

70. Ljubljana Festival in 26. festival v Postojni


22.08.2022

26. Dnevi poezije in vina in 8. Letni Kinodvor

Kulturna dogajanja na Ptuju in v Ljubljani


19.08.2022

Poletni namig: Lea Kukovičič

Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?


18.08.2022

Prostor: Palme so najbolj trpežne tam, kjer so doma

Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.


17.08.2022

25. festival Mladi levi

Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.


15.08.2022

8. FeKK - Skrivno življenje

V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.


15.08.2022

Mednarodna razstava v Galeriji ŠKUC

Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.


13.08.2022

Dubrovnik in Dubravka (Tomšič Srebotnjak)

Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.


12.08.2022

Poletni namig: Barbara Rajgelj

Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....


11.08.2022

Zgodba o Savi

Slovenski dokumentarni film


10.08.2022

Sonate na Soči

Pianistični koncert Ivana Skrta, diplomanta slovitega konservatorija Čajkovski v Moskvi


09.08.2022

Razstava Vladimir Makuc: Retrospektiva

V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki


08.08.2022

Tri dni glasbe, druženj in tudi smeti

Razglednica s Castle Kolpa music festivala v Fari pri Kostelu


05.08.2022

Poletni namig: Žigan Krajnčan

Žigan Krajnčan je glasbenik, plesalec, koreograf, igralec in performer, ki razvija idejo integralnega ustvarjanja. Trenutno pripravlja glasbeni album Fusion Reactor, na katerem z avtorsko glasbo in plesom potuje med številnimi žanri. Kaj pa Žigan Kranjčan priporoča za poletje?


04.08.2022

Prostor: Prenovljeno otroško igrišče Tivoli

Prenovljeno otroško igrišče Tivoli je eno najsodobnejših otroških igrišč v Evropi. Otroke vseh starosti čakajo premišljeno izbrana, sodobna in kakovostna igrala, s katerimi zagotavljamo še zabavnejšo, a hkrati varno igro.


03.08.2022

Premiera slovenskega filma Orkester

Drevi bo na Ljubljanskem gradu premiera slovenskega filma Orkester, režiserja in scenarista Matevža Luzarja. Zgodba v ospredje postavlja pihalni orkester iz Zagorja ob Savi, ki doživi marsikaj, ko se napoti na gostovanje v pobrateno mesto v Avstriji. Orkester so povabili na glasbeni festival, kjer ima napovedan figuralni paradni nastop pihalnih godb. Toda že od samega začetka pa vse do konca filma spremljamo razne, večkrat zelo komične dogodivščine, ki jih doživljajo posamezni člani orkestra, med njimi tudi preplašen mladi šofer avtobusa, nezaupljivi avstrijski gostitelji in še kdo. Zanimivo se ta zgodba o gostovanju orkestra prepleta z dogajanjem v Zagorju, žene so morale ostati doma, a neizmerno uživajo v tej svobodi. Zadnji izziv pa vsi protagonisti v avtobusu doživijo na poti domov ... z avtobusom so nekaj zadeli.


Stran 18 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov