Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, se je spomnila zgodbe iz Indonezije, po kateri sta pred leti potovala s partnerjem, in tega, kako sta v morju otoka Gili Trawangan zaplavala v roj meduz. "Prva stvar, na katero sem pomislila, je bila, kakšna je prva pomoč pri ožigu meduze. Točno! Urin pomaga, sem v paniki vlekla iz partnerja in tako nekako se je zdelo tudi njemu."
Prva stvar, na katero je pomislila Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, je bila, da pri ožigu meduze pomaga urin
Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, se je spomnila dogodka s potovanja po Indoneziji, po kateri sta pred desetimi leti potovala s partnerjem. Ker sta oba ljubitelja morja, podvodnega življenja in snorkljana, sta se odločila še za obisk otokov Gili, ki so znana turistična destinacija za potapljače.
Z Balija, iz mesta Amed, sta se na Gili Trawangan, po precej razburkanem morju podala kar z lokalnim ribičem v njegovem lesenem čolničku, ki je vmes iz morja potegnil še ogromnega tuna. Ko so prišli na otok, na katerem je mrgolelo turistov, sta se takoj odločila preveriti, kaj tam skriva svet pod morsko gladino.
“Želela sem videti želve, katerih ogled ponujajo turistični čolnički, a partner je temu nasprotoval, češ da bova želve pa že sama videla v morju.”
Ko sta zaplavala v morje, ju je najprej presenetil močan tok.
“Ko pa sva plavala naprej, nama je naenkrat pogled zameglil ogromen roj meduz, ki so nenadoma in popolnoma nepričakovano prišle v najin predel. Roj je bil vse gostejši in prva stvar, na katero sem v strahu pomislila, je bila misel na to, da se nisem pozanimala pri domačinih, na kaj morava pod vodo paziti.”
Ana Hribar je, ko je zaplavala med meduze, začutila pike oziroma ožige po rokah in nogah, kar sicer ni bilo prehudo, dokler je ni meduza ožgala v zgornjo ustnico.
“Kakšna je prva pomoč pri ožigu meduze? Točno. Urin pomaga, sem v paniki vlekla iz partnerja in tako nekako se je zdelo tudi njemu.”
“Lahko rečem, da mi je bilo v tistem trenutku popolnoma vseeno, kaj so si zdaj ti ljudje mislili. In nauk te zgodbe je: Najprej zdravje, potem kultura.”
Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, se je spomnila zgodbe iz Indonezije, po kateri sta pred leti potovala s partnerjem, in tega, kako sta v morju otoka Gili Trawangan zaplavala v roj meduz. "Prva stvar, na katero sem pomislila, je bila, kakšna je prva pomoč pri ožigu meduze. Točno! Urin pomaga, sem v paniki vlekla iz partnerja in tako nekako se je zdelo tudi njemu."
Prva stvar, na katero je pomislila Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, je bila, da pri ožigu meduze pomaga urin
Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, se je spomnila dogodka s potovanja po Indoneziji, po kateri sta pred desetimi leti potovala s partnerjem. Ker sta oba ljubitelja morja, podvodnega življenja in snorkljana, sta se odločila še za obisk otokov Gili, ki so znana turistična destinacija za potapljače.
Z Balija, iz mesta Amed, sta se na Gili Trawangan, po precej razburkanem morju podala kar z lokalnim ribičem v njegovem lesenem čolničku, ki je vmes iz morja potegnil še ogromnega tuna. Ko so prišli na otok, na katerem je mrgolelo turistov, sta se takoj odločila preveriti, kaj tam skriva svet pod morsko gladino.
“Želela sem videti želve, katerih ogled ponujajo turistični čolnički, a partner je temu nasprotoval, češ da bova želve pa že sama videla v morju.”
Ko sta zaplavala v morje, ju je najprej presenetil močan tok.
“Ko pa sva plavala naprej, nama je naenkrat pogled zameglil ogromen roj meduz, ki so nenadoma in popolnoma nepričakovano prišle v najin predel. Roj je bil vse gostejši in prva stvar, na katero sem v strahu pomislila, je bila misel na to, da se nisem pozanimala pri domačinih, na kaj morava pod vodo paziti.”
Ana Hribar je, ko je zaplavala med meduze, začutila pike oziroma ožige po rokah in nogah, kar sicer ni bilo prehudo, dokler je ni meduza ožgala v zgornjo ustnico.
“Kakšna je prva pomoč pri ožigu meduze? Točno. Urin pomaga, sem v paniki vlekla iz partnerja in tako nekako se je zdelo tudi njemu.”
“Lahko rečem, da mi je bilo v tistem trenutku popolnoma vseeno, kaj so si zdaj ti ljudje mislili. In nauk te zgodbe je: Najprej zdravje, potem kultura.”
To ne bo običajen filmski festival, to bo »festival distance«, je na spletni strani 22. Festivala dokumentarnega filma zapisal vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek. Ne bo druženja, ne strokovnega srečanja, niti izmenjave mnenj po projekcijah. A nekatere stvari so ohranili. Nagrade. Tekmovalni program že skoraj 10 let oblikujejo skupaj z Amnesty International Slovenije, nagrado za najboljši film podeli mednarodna žirija.
Elli H. Radinger je nemška avtorica, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju psov in volkov. Pred več kot 25 leti je pustila službo odvetnice in se odpravila v park Yellowstone v Ameriko opazovat volkove. O njih je napisala knjigo Modrost volkov. Zdaj v Združene države ne hodi več, tudi zaradi nestrinjanja s politiko aktualnega predsednika, pa tudi zato, ker s tem, da ne potuje z letalom, prispevka k boljšemu planetu. Zadnja leta je preživela doma v Nemčiji pri svoji ostareli psički Shiri in napisala knjigo o tem, česa vse se lahko naučimo od pasjih starčkov. Knjiga ima naslov Modrost starih psov in je izšla pri založbi Mladinska knjiga. O tej je že pred časom v pogovoru, ki ga je vodil novinar, poročevalec in pesjanar, kot si pravijo ljubitelji psov, Tone Hočevar, govorila v Cankarjevem domu.
Anja Golob o stanju in izzivih založniške industrije, risoromanih in kako pomembna sta kupovanje ter izposoja knjig za preživetje avtorjev. Pa o svoji nagrajeni pesniški zbirki Da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da.
Jernej Kuntner je slovenski dramski igralec, zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer med sodelavci velja za gonilo smeha in poklicnih šal. Pa ne le v gledališču, veliko zgodb in nagajivosti se Jernej Kuntner spomni tudi s snemanj dnevnih serij in filmov.
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Skupina mladih novomeških umetnikov in zagnancev je po Prvi svetovni vojni v Novem mestu izpeljala enodnevni umetniški podvig, ki je v slovenski kulturni zgodovini zapisan kot novomeška pomlad: Anton Podbevšek, Miran Jarc, Marij Kogoj, Josip Vidmar, Rihard Jakopič, Leon Štukelj, Marjan Mušič in Božidar Jakac.
Gaber Kristjan Trseglav, igralec v Mestnem gledališču ljubljanskem, se je spomnil zgodbe o izmaknjeni svileni črni srajci z belimi pikicami.
Nika Zupanc je s s svojimi predmeti prepričala svetovno znana podjetja. Med zadnjimi je največje italijansko podjetje Natuzzi. Za njihovo najnovejšo kolekcijo Deep je oblikovala predmete za bivalne prostore: zofe, naslonjače, stole, mize, police za knjige, svetilke, ogledala in preproge.
Ker so se 4. maja odprle slovenske knjigarne, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravili nacionalno kampanjo “Vrnitev napisanih”, ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig.
Kako se je Matija Rupel, član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, prvič z avtomobilom podal v Ljubljano in se po kroženju po mestu ne le izgubil, ampak, kot pravi sam, skoraj tudi pogubil
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, namenjena tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi. Tega je Goriškemu muzeju v upravljanje predala občina. Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
Knjižnice in knjigarne te dni odpirajo vrata, knjižni sejmi pa so dosegljivi le virtualno. O izzivih malih založnikov je spregovorila Helena Koncut Kraljič, ena od najuspešnejših slovenskih samostojnih založnic za otroško in mladinsko literaturo.
Igralka in ustvarjalka v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica Maja Poljanec Nemec se je v svoji zgodbi spomnila na teto Lojzo in resnično zgodbo iz časov, ko je obiskovala zadnji letnik srednje šole.
Prvi mednarodni pesniški Festival upanja, iniciativa Versopolisa, ki se zaradi izjemnega odziva, podaljšuje v mesec maj in je trenutno najbolj globalni literarni dogodek na vseh petih celinah. Aleš Šteger in Nina Zagoričnik.
Luka Cimprič se je spomnil zgodbe o tem, kako se je začela njegova profesionalna pot in kako je potekal podpis njegove prve pogodbe v profesionalnem gledališču, in sicer v Gledališču Koper.
Ana Kučan je krajinska arhitektka, profesorica za oblikovanje in teorijo krajine na Biotehniški fakultete Univerze v Ljubljani ter vodja Studia AKKA, studia za krajinsko arhitekturo in urbanistično načrtovanje. Pravi, da nam ukrepi za omejitev gibanja ponujajo pogled onkraj funkcionalne vsakdanjosti in samoumevnosti krajine kot prostora narave v mestu in vnovič odpirajo vprašanje, kaj mestna krajina je in kaj predstavlja.
Ustvarjalke in ustvarjalce v naših gledališčih smo prosili, naj nam povedo kakšno prigodo iz življenja. Tokrat nam jo je igralka in animatorka v Lutkovnem gledališču v Ljubljani Nina Skrbinšek.
Renata Zamida, direktorica JAK, Javne agencije za slovensko knjigo RS: “Vsa pozornost založnikov je namenjena spremenjenim razmeram mednarodnega knjižnega sodelovanja. Ne moremo objaviti naše razpise za prevode, problem je izzid slovenskih avtorjev, ki naj bi izšli v tujem jeziku,prevajalski seminarji in številne druge mednarodne aktivnosti dobesedno visijo v zraku …”
Neveljaven email naslov