Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
Predstavili smo razstavo fotografij zidnih poslikav Tine Drčar in novosti Beletrine: Prozne mnogoboje in roman Panorama Dušana Šarotarja.
V Ljubljano, natančneje v Mini teater nocoj prihaja 1. Festival strpnosti. Se je pa zgodba za festivalom začela že pred osmimi leti v Zagrebu, takrat pod imenom Festival judovskega filma. O programu in dogajanju na festivalu sta spregovorila direktor Mini teatra Robert Waltl in Nataša Popović, ustanoviteljica zagrebškega festivala.
O prireditvi, Jaz sem voda, v spomin na pesnika Tomaža Šalamuna. Premiera dokumentarnega filma Čas za improvizacijo.
O drugem romanu slovaškega avtorja Pavola Rankova, Matere. Program kratkih filmov študentov AGRFT pod naslovom Novi novi filmi.
Pogovor z Makom Grgićem, ki je v pogovoru predstavil tudi svoj projekt Cinema Verismo.
Pri Cankarjevi založbi so izdali sedmo izdajo pecniške zbirke, manifesta slovenske poezije, Pesmi štirih. V Cankarjevem domu pa je na ogled razstava Signature, Lele B. Njatin in Vita Oražma.
Tokrat o dogodku Bio Fiction, ki prepleta sintezno biologijo, umetnost in družbo, o razstavi "Mama, a bomo zdaj graščaki?" in o pregledni razstava Bojana Gorenca z naslovom "Kako slike prihajajo".
Dve razstavi: Kobetov tarok in Edo Murtić: Highway, 1952 ter 44. Rotterdamski mednarodni filmski festival v Kinodvoru
Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo krstna uprizoritev dramatizacije Homerjeve Iliade v priredbi Jerneja Lorencija, Matica Starine in Eve Mahkovic. Gre za veliko koprodukcijo treh kulturnih hiš: SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma. V ptujskem mestnem gledališču pa bo peta premiere sezone. V koprodukciji s Cankarjevim domom in zavodom Margareta Scwarzwald na oder postavljajo predstavo ''Veliki pok'', ki v prvi vrsti otrokom približuje svet znanosti.
Avtorica Darja Korez Korenčan je dolgoletna ustvarjalka kulturnih oddaj na televiziji Slovenija. Med drugim je s televizijsko ekipo obiskala vse celine in gledalcem predstavila dosežke slovenskih orkestrov, solistov in zborov v oddaji Opus, ki je na programu že dve desetletji. Ob tem pa Darja Korez Korenčan tudi piše. V svojem zadnjem delu Sopranistkine solze nas popelje v svet dogodkov na opernem odru in za njim. Že pred časom so v zbirki Veliki dirigenti pri založbi Pro Andy, ob pomoči Slovenske filharmonije, izdali knjigo Marka Koširja o hrvaškem dirigentu Lovru Matačiču v Sloveniji, v kateri je mimogrede, dirigiral več kot na Hrvaškem.
Ne začne se vsak dan nov festival, ampak danes tak dan je. V ljubljanskem Cankarjevem domu se bo drevi začela prva izdaja mednarodnega festivala literarnih praks v razvoju Literodrom, ki ga bo 19. januarja sklenilo branje na Metelkovi. Novi festival bo poudaril mlade avtorje in njihova dela, hkrati pa bo literaturo predstavil kot širšo mrežo raznovrstnih dejavnikov - strukturnih, ekonomskih, ideoloških ... V oddaji pa tudi o obširni razstavi mikrofonov Marka Turka v Muzeju arhitekture in oblikovanja v Ljubljani.
Tokratne Kulturnice smo posvetili začetku Tržaškega filmskega festivala, novi sezoni BiTeatra in BiFestu ter predstavama "Ko je otrok bil otrok" in "ABC oder Krieg".
V Narodni galeriji gostuje razstava ''Slikati v Normandiji; Ob izvirih impresionizma''. Z njo nadaljujejo predstavitve umetnosti poznega 19. in začetka 20. stoletja. Bežigrajska galerija 2 v Ljubljani z razstavo ''Dušan Tršar: Pot skozi svetlobo in prostor'' predstavlja pregled opusa kiparja Dušana Tršarja v obdobju 1967–2014.
Študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo se v ljubljanski drami predstavljajo z odrkimi interpretacijami sodobnih srbskih dramatikov. V steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše pa so odprli razstavo ilustracij Andreje Peklar.
Razstava ''Gubanje časa - Gledališče Muzeum: 20 let'' v galeriji Jakopič v Ljubljani. Filipinski novi val, Libanonski film in Klasika v Slovenski Kinoteki. Z letom 2015 je založba Mladinska knjiga je stopila v jubilejno 70. leto delovanja.
Novo petdesetletko koncertni zbor Carmina Slovenica z dirigentko Karmino Šilec začenja v Združenih državah Amerike, od 6. do 13. januarja bo na povabilo mednarodno priznane umetniške vodje Beth Morrison sodeloval na festivalu Prototip v New Yorku, s premiero in petimi predstavami projekta Toksični psalmi.
Likovni kritik Dejan Prša je za razstavo v Cankarjevem domu izbral umetnici Majdo Gregorič in Barbaro Jurkovšek, v Kinodvoru pa bo premierno na ogled film 20.000 dni na Zemlji oziroma dan v življenju Nicka Caveja.
Neveljaven email naslov