Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
Mini teater Ljubljana v novo gledališko sezono vstopa s premiero igre ''Na Noetovi barki ob osmih'' - predstavo, ki je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. V letošnji sezoni pa Mini teater skupno pripravlja 7 premier, 3 za otroke in mladino, 4 pa so vključene v postdramski program. Prva premiera v novi sezoni v Mestnem gledališču Ptuj ''Fašenk!'' – avtorski projekt igralke Barbare Kukovec. Festival Maribor 2014.
Cirkus je...! je naslov 7. mednarodnega festivala sodobne klovnade in cirkusa Klovnbuf!, ki se danes začne v Ljubljani. Gre pravzaprav za drugi del festivala v organizaciji Zavoda Buffeto s podporniki, ki bo v naši prestolnici deset dni gostil umetnike iz različnih držav.
V tokratnih Kulturnicah se bomo posvetili razstavi Cerkev slovenskega jezika in predstavi Lov na podgane.
29. mednarodni literarni festival Vilenica uradno jutri odpira svoja vrata, drevi pa ga bodo uvedli literarni predvečeri. Programski dogodki festivala se bodo na različnih prizoriščih zvrstili do sobote. Mednarodni Ex-tempore Piran 2014 se bo končal v soboto. Ex-tempore keramike letos praznuje 15 let, slikarski Ex-tempore pa bo prihodnje leto obeležil pol stoletja.
Razstava Metulji iz Fukušime in knjiga o življenju Janeza Puharja, prvega slovenskega fotografa.
17. mednarodni festival mladih kultur Kunigunda v Velenju 12. festival Carniola v Kranju 15. Jazzinty v Novem mestu 17. mednarodni festival Mladi levi v Ljubljani
V Trstu se vse do 15 septembra predstavlja sodobna umetnost Dunaja. Dogodek so poimenovali Dunajski kulturni salon, Salotto Vienna. V nekdanji tržaški ribarnici se vsak dan srečujejo umetniki, performarji in predstavniki raznih kulturnih in gospodarstvenih institucij Trsta in Dunaja. Zasedbi Terrafolk in Simbolični orkester se vračata v mesto, kjer se je vse začelo, leta 2006 sta prvič združili glasbene moči na festivalu Glasbeni september v Mariboru. Simbolični orkester, ki ustvarja evropsko glasbo brez zgodovinskih, geografskih ali ideoloških meja , je do danes združil več kot 100 glasbenikov iz 15 evropskih držav skupaj z zasedbo Terra Folk pa se odpravlja na pravo malo turnejo. Po nocojšnjem koncertu v Mariboru, jutri nadaljujejo v hrvaškem Varaždinu, v sredo je na vrsti Lenart, v četrtek Sežana, v soboto pa Izola.
Tokratne kulturnice smo namenili visokim obletnicam: 26. 8. slavita veliki eksperimentator Janez Puhar, ki bi dopolnil 200 let in kronist našega časa Boris Pahor pa je dopolnil 101 leto. Njegov sodobnik in soustvarjalec slovenske književnosti v Trstu Alojz Rebula pa je pred časom dopolnil 90 let.
Tokrat o dveh festivalih. Vzdolž obale Lida se začenja 71. Beneški filmski festival, na Ptuju pa 18. Dnevi poezije in vina.
V kulturnicah gremo najprej na Fronto, potem na sprehod po Emonski promenadi, sanjali bomo v Medani in zaključili po radijsko.
Tokrat o romanu Njegova ekscelenca Christian Grassett, ki prepleta dve na videz nasprotujoči temi, diplomacijo in erotiko, o razstavi lutk Silvana Omerzuja in o dveh filmskih festivalih, DOKUDOC in Filmmixer.
Z 12. Kantfestom se danes v Rušah začenja 15. festival Letni oder. S festivala pa v antikvariate. Če ste knjižni molji, ste zagotovo že kdaj pobrskali tudi med starimi knjigami v antikvariatu. V Sloveniji najdemo najmanj deset večjih antikvariatov, vedno več pa jih deluje tudi na spletu. Toda pravi zbiratelji in ljubitelji starih knjig pravijo, da ga ni čez obisk prodajalne, kjer diši po starem papirju.
''Kronika ptiča navijalca'' je delo japonskega pisatelja Harukija Murakamija, s katerim se je dokončno uveljavil na svetovnem zemljevidu romanopiscev. Galerija Alkatraz v AKC-ju Metelkova mesto predstavlja razstavo umetnice Nataše Skušek z naslovom ''Pravi moški''.
18. festival ''Zmaj ma mlade'' v Postojni 15. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty v Novem mestu 4. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti 1. filmski maraton MUVIT/6x60 v Radovljici
V okviru 62. Festivala Ljubljana bo danes premierno predstavljen eden najprepoznavnejših muzikalov, ki govori o slavi, dobroti, spletkah in kontroverznosti. Evita. Glasbo zanj je napisal sloviti Andrew Lloyd Weber, besedila pa je prispeval Tim Rice. V našo prestolnico zgodbo o Evi Peron skupaj z igralci iz londonskega West Enda prinaša stari znanec ljubljanskega festivala, režiser in glavni koreograf Mykal Rand; med drugim smo že lahko občudovali njegova dela Hair in Jesus Christ Superstar. V Novem mestu se danes začenjajo 15. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty.
V današnji oddaji se bomo posvetili temeljni knjigi muslimanske vere, ki je bila nedavno v celoti in iz izvirnika prevedena v slovenski jezik. Več o prevodu Korana prevajalec Mohsen Alhady.
V mariborski Kibli oziroma v galeriji KiBela bomo preverili razstavo Nočne živali, in obiskali Črenšovce, kjer od ponedeljka poteka Jenamena fest. Zvečer bodo tam predstavili pesniško zbirko Slavice Hozjan Sapač Razpotja z dotiki, pogledali pa bomo tudi kako potekata na festivalu kiparska in slikarska kolonija. Ter za konec še: 20 let glasbenih seminarjev na gradu Podsreda.
Nina Zagoričnik se bo oglasila iz kamnitega mesta, ki julija in avgusta postane kulisa dubrovniškega poletnega festivala. Dubrovnik festival glasbe in gledališča gosti že od leta 1950, kaj se tam dogaja letos pa lahko slišite v oddaji.
Neveljaven email naslov