Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
S slavnostno predpremiero filma Wesa Andersona Grand Budapest Hotel se nadaljuje projekt ''Leto kina''. ''Slovenske gore v objektivu letnih časov'' nam razkriva nova monografija Cankarjeve založbe. Četrta bienalna državna tematska razstava ''Parafraze'' je na ogled v Posavskem muzeju v Brežicah.
V Ljubljani se danes, na svetovni dan pripovedništva, začenja letošnji že 17-i pripovedovalski festival Pravljice danes. Njegov namen je poslušalcem ponuditi dovolj izbrano pripovedovanje, da bodo v njem uživali in začutili, kakšno moč nosita v sebi naravno govorjena beseda in tišina. Pripovedi iz bogatega ljudskega izročila bodo oživili pripovedovalci različnih strok in generacij. Različne zgodbe lahko tudi beremo v knjigah. Tri novosti založbe Sanje prinašajo tokrat znanstveno fantastiko, spomine na nedavno preteklost ter sodoben govor.
Pred natanko 110. leti se je rodil eden najbolj prepoznavnih, nenavadnih, izvirnih Slovencev. "Jaz sem rdeča raketa." Tako se je (tudi) opisoval Srečko Kosovel. Za nas pa ga je tokrat opisal Dragan Živadinov.
Pregled in napoved programa letošnjega 16. festivala dokumentarnega filma. Gost: Simon Popek. V oddaji pa tudi o premieri Verdijeve opere Ples v maskah.
''Mentor'' je še vedno edina literarno-mentorska revija pri nas. Pred 35-imi leti jo je zasnoval urednik, pisatelj in dramatik Peter Božič, njena urednica je bila poleg Petra Božiča še Dragica Breskvar Vesković. Za revijo so v teh letih pisala mnoga znana imena iz literarnega sveta. In tudi danes ostaja revija Mentor kljub vsebinski prenovi in likovni osvežitvi zvesta svojemu poslanstvu: podpori mladim in neuveljavljenim literatom ter njihovim mentorjem. ''Zgodbe mesta in neba'' v mariborski Galeriji Media Nox predstavlja mlajša avtorica Katja Hrvatin Jazbec. Zgodbo o snemanju filma ''Nostalgija'' režiserja Andreja Tarkovskega nam razkriva razstava fotografij Deborah Beer, ki je v Ljubljani doživela svetovno premiero. Razstava Nostalgijja je do 30. aprila na ogled v Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoliju. Filmsko mojstrovino Andreja Tarkovskega Nostalgija pa si lahko v Slovenski Kinoteki ogledate danes, 12. marca.
29. dnevi slovenske glasbe, dnevi etnografskega filma in tretji festival frankofonskega filma.
Odprtje gostujoče razstave "Piri Reis, kartograf Sulejmana Veličastnega" v piranskem Pomorskem muzeju. Gost Oguz Aydemir. Ob koncu oddaje pa še o knjižnih novostih založbe Mladinska knjiga in Slovenska matica.
15. mednarodni feministični in queer festival Rdeče zore od danes pa do 8. marca gosti Avtonomni kulturni center Metelkova mesto v Ljubljani. V Mestnem muzeju Krško so 537. obletnici podelitve mestnih pravic - 5. marca leta 1477 je namreč Krško postalo mesto z zavetnikom Janezom Evangelistom – predstavili projekt ''Krške mestne zgodbe – ulična razstava''.
Narodna galerija na razstavi z naslovom ''Umetnost za nove dni'' predstavlja slike iz Vladne umetnostne zbirke. V Mestni galeriji v Ljubljani je na ogled pregledna razstava del akademske kiparke Rene Rusjan z naslovom ''O čem govorim, ko govorim o ...''. Mariborska pesnica in prozaistka Nataša Žvikart Žumer je dobitnica mednarodnega književne nagrade Založbe Arte Beograd 2014 za povezovanje literatov na območju srednje Evrope.
Razstava Sodobno slovensko slikarstvo - prve generacije po letu nič, kurator Andrej Medved. Premiera plesno-glasbene predstave Cabello 22,11 Ana Pandur.
Premiera gledališke predstave Medeja v Drami v Ljubljani, pod katero se kot režiserka podpisuje Mata Hočevar.
Celje bo do sredine marca spet najbolj nasmejano mesto. V tamkajšnjem gedališču se bo namreč danes, 27.februarja, začel 23. festival ''Dnevi komedije''. Na veliki oder Mestnega gledališča ljubljanskega premierno stopa ''Lizistrata'' - novi muzikal Andreja Rozmana Roze, ki je našel navdih pri Aristofanovi antični komediji, a jo po svoje seveda prestavil v čas digitalnih medijev in hitre komunikacije. V Lutkovnem gledališču Maribor bodo premierno uprizorili lutkovno predstavo ''Petelin se sestavi''.
Ob začetku festivala Literature sveta - Fabula 2014 in ob premieri filma Krogi (Krugovi) Srdjana Golubovića.
8. festival gorniškega filma Domžale (gost Silvo Karo) in kulturne napovedi od blizu in daleč
Napoved celovečerca Panika režiserke Barbare Zemljič. Gostovanje Hrvaškega narodnega gledališča s predstavo Češnjev vrt, predstavo je režiral Vito Taufer. Premiera v Celju, Naše mesto, režiser Matjaž Zupančič. Napoved koncertnega večera v SNG Drami in kabaretnega v Stari elektrarni.
S premiero predstave ''Prijateljici še vedno'' avtorice Uršule Teržanse se nadaljuje trilogija o prijateljicah. Predstava v koreografiji Uršule Teržan in Tanje Skok, ki je na ogled v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu, je nastala v produkciji Celinke - Društva ustvarjalk sodobnega plesa. BiTeater, projekt, ki mladim gledališkim ustvarjalcem ponuja možnosti za svobodno umetniško ustvarjanje, bo prvo sezono sklenil s festivalom Biteater. Od 20. do 24. februarja do si bodo ljubitelji gledališča lahko ogledali ponovitve vseh petih predstav, ki so premiero doživele v Kulturnici na Židovski stezi
Neveljaven email naslov