Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
Kaj je ostalo od lanskih protestov? Če ne drugega letaki, plakati, granitne kocke, kaj še? Na to odgovarja razstava Obrazi vstaje v Fotografskem muzeju v Mariboru. Alkohol je pozabljen, delirija ni več, kar je bilo je zdaj tema knjig, pravi glasbenik in posatelj Aleksander Cepuš, ki se je podpisal pod novi deli: Seks, rock in alkohol ter Once upon a time. Pa tudi na Liffe nismo pozabili.
Podelili so Murkove nagrade za izjemne entološke znanstvene in raziskovalne dosežke.
Komični balet v dveh dejanjih "Navihanka" je prva baletna premiera SNG Maribor Opera in balet. Ptujsko Mestno gledališče kot sedmo letošnjo premiero na oder postavlja predstavo "Vedno te ima nekdo rad", katere avtorica je Romana Ercegović. Različne filmske zgodbe pa predstavlja 24. LIFFe.
O tem kako superjunaka Martina Krpana približati mulcem, ki jih zanimata samo internet in mobitel. O posebnem joncertu ob 50. letnici tretje programa, programa Ars, ter o romanu Poljub za orkester. Kronika Liffa sodi zraven.
O novi monografiji "Francesco Robba". Razstavi in letošnjem mednarodni festival umetnosti, znanosti in tehnologije MFRU - KIBLIX. O 24. LIFFe-u.
Bili smo na vaji nove gledališke predstave mladih Glejevih rezidentov z naslovom Četrtek. Nastala je po predlogi Fragmentov ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa.
Produkcija filmov v svetu še nikoli ni bila tako intenzivna, kot je danes. Obenem obisk kinematografov vztrajno pada. Predvsem v multipleksih, in to je zelo očitno tudi pri nas, se število obiskovalcev naglo znižuje iz leta v leto. Številke iz Velike Britanije za leto 2011 kažejo, da si le še 6 odstotkov filmskih ogledov privoščimo v zavetju kinodvoran.
Alen Jelen je zaljubljen v gledališče. V svoji knjigi Nočni pogovori, izšla je kot 159 zvezek knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega, uvodoma piše, da ga slovenske igralke in igralci spremljajo in navdušujejo že od otroških let. Najprej z glasovi iz radijskih iger za otroke, kasneje med študijem režije in dramaturgije pa s svojo iskrenostjo, ko jih je kot radijski voditelj nočnega programa povabil na pogovor. Od štiridesetih ohranjenih nočnih pogovorov, jih je v knjigi objavljenih osemindvajset.
100 let konservatorske dejavnosti na severovzhodu Slovenije, o kulturni ponudbi z Dolenjske in, seveda, v Mariboru, na Borštnikovem srečanju.
Nejc Gazvoda se predstavlja z gledališkim prvencem Divjad, ki združuje mlado igralsko zasedbo "izgubljene" generacije in zgodbo, ki presega časovne okvire.
Nejc Gazvoda se predstavlja z gledališkim prvencem Divjad, ki združuje mlado igralsko zasedbo "izgubljene" generacije in zgodbo, ki presega časovne okvire.
Obiskali smo Uscano vas v Šentjakobskem gledališču, pogledali kam je tokrat odšel Asterix in preverili dogodke na Borštnikovem srečanju.
Pregledali smo dogajanje na prazniku slovenskega gledališča - Boršnikovem srečanju. Danes se je začel tudi 6 Bienale vizualnih sporočil Slovenije, v Novem mestu so odprli razstavo z naslovom Sonce in kamen, podelili pa so tudi 10. nagrado Kristine Brenkove, zvečer pa bodo podelili še Sovretovo nagrado.
Pregledali smo dogajanje na prazniku slovenskega gledališča - Boršnikovem srečanju. V ljubljanski Kinoteki in mariborskem Udarniku pa smo preverili, kaj vse prinaša festival japonskega filma.
Nova premiera baleta Trnuljčica v dveh dejanjih. V vlogi speče lepotice bo nocoj nastopila Tjaša Kmetec. Jutri bo v tej vlogi Ana Klašnja. S spoštovanjem do zgodovine jazza, a s pogledom uprtim v njegovo prihodnost bo na Ravnah na Koroškem od danes pa do sobote odzvanjal jazz. Kako, da je dobil mesto v Spodnji mežiški dolini, v mestu železa in jekla, kjer je bilo včasih slišati kladiva in peči, o tem vodja projekta Jazz Ravne, Robi Jamnik.
Vojašnica postane kulturni center KULT 3000, predstava SNG Nova Gorica Morilec, italijanski umetnik razstavlja kavo.
90 let Kinodvora, 20 let Maske, 30 let Irwin, operna predstava Granatno jabolko SNG Maribor.
Predstava Gola v MGL, nastopajo: Alen Jelen, Nataša Barbara Gračnar, Jernej Gašperin in knjižne novosti založbe Mladinska knjiga.
Nove sile je naslov 10. meseca oblikovanja. V prestolnico je prinesel številne razstave in konference. Gost: Zmago Novak, direktor zavoda Bik.
Neveljaven email naslov