Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
V Mali drami SNG Ljubljana bo letošnjo sezono zaokrožila prva slovenska uprizoritev igre angleškega dramatika Duncana Macmillana Pljuča v režiji Žige Divjaka. S Pasijonskim dnem se v Škofji Loki začenjajo letošnji Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki so povezani z najstarejšim ohranjenim dramskim besedilom v slovenskem jeziku
Jutrišnji večer, poleg filmske premiere filma Tovor v Kinodvoru, prinaša tudi dve gledališki. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica na mali oder postavlja sedmo premierno uprizoritev sezone z naslovom Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha, ki so jo podnaslovili Groteska o luzerjih treh generacij. Lutkovno gledališče Maribor pa jutri, prav na svetovni dan lutk, pripravlja premierno uprizoritev predstave Šivilja in škarjice, pravljice Dragotina Ketteja. Na oder Slovenskega mladinskega gledališča danes prihaja predstava Andreja Rozmana Roze Baal. Mladinsko gledališče je tudi eden od producentov festivala Vzkrik.
''30 najboljših: iz zakladnice literarnega natečaja revije Mladika'' je antologija, ki predstavlja izbor nagrajenih novel literarnega natečaja revije Mladika med letoma 1973 in 2016: 30 zgodb avtorjev različnih generacij iz različnih geografskih področij – iz zamejstva, Slovenije in emigracije. Roman Prah, ki je izšel pri založbi Mladika, je delo pisatelja, pesnika, gledališkega kritika in esejista Marija Čuka. Prah je tudi roman njegove t. i. tržaške trilogije, ki odslikava stanje in razmere posameznika onstran slovenskega državnega ozemlja. V Mestni galeriji Nova Gorica je do 5. aprila na ogled kuratorska razstava Andreja Medveda z naslovom To phôs, svetloba, lumen … in tema kot črno sonce v sliki in sodobni poeziji; 2 generaciji: slikarstvo – poezija.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bodo premierno uprizorili Goldbergove variacije Georga Taborija v režiji Roberta Waltla. Drama SNG Ljubljana s krstno uprizoritvijo Ali: Strah ti pojé dušo v režiji Sebastijana Horvata odpira tudi novo prizorišče Fassbinderplac v Železniškem muzeju. Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo v Stari dvorani premierno uprizorila dramo po romanu Henryja Jamesa Krila golobice v režiji Matjaža Bergerja.
Prvi del fantazijske tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos z naslovom Zimska zaročenca, roman Tri Evine hčere ene najopaznejših turških sodobnih avtoric Elif Shafak in Noč knjige – vodnik za izvedbo so knjižne novosti založbe Sanje. Pametna bitja pa je naslov razstave dunajskega umetnika Benjamina Nachtigalla, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Ravnikar.
V mariborskem gledališču se bo ob 19.30 začela druga baletna premiera z umetninama prvič na romunsko in italijansko etno glasbo Hora – Cantata koreografov Edwarda Cluga in priznanega italijanskega mojstra giba Maura Bigonzettija. Na lendavskem gradu bodo danes odprli razstavo z naslovom Orient & Okzident (Vzhod in Zahod). Na 10. razstavi iz cikla Velikanov svetovne likovne umetnosti bodo do konca avgusta na ogled dela avstrijskega umetnika Friedensreicha Hundertwasserja in japonskega avtorja Shoichija Hasegawe. Prazgodovinska ladja iz Zambratije je eno pomembnejših odkritij pomorske arheologije na Jadranu in v Sredozemlju. Najstarejša najdba v celoti šivane barke v Sredozemlju je iz Istre. Odkrili so jo pred enajstimi leti nedaleč od Savudrije. Replika dela ladje in podrobna razstava o njenem odkritju in obdelavi podatkov je zdaj na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Inovativna razstava ''Zambratija, šivana barka'', ki je delo kustosov Arheološkega muzeja Istre iz Pulja, bo v Pomorskem muzeju v Piranu gostovala do 28. aprila.
Zgodbe umetnosti in ustvarjalcev, tokrat o okrogli mizi Zidovi med nami in projektu Javne agencije za knjiigo..
V gledališču Glej bo med 1. in 3. marcem potekal že četrti Glej, ŠtudenTeater, v okviru katerega so študentje ne-akademijskih smeri ustvarili deset novih, svežih avtorskih predstav. ''Sodobni gledališki avtorji se lotevajo Moliera zelo svojevrstno, zelo avtorsko in tudi poskušajo predrugačit besedilo'', razlaga mladi režiser Tin Grabnar, ki je v novem prevodu Primoža Viteza na veliki oder Mestnega gledališča Ljubljana postavil Tartuffa.
13. slovenski bienale ilustracije, najpomembnejša prireditev na področju ilustracije na Slovenskem, ki jo Cankarjev dom v sodelovanju z ilustratorsko sekcijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov prireja in razvija od leta 1993 naprej, tokrat odpira vrata v pomladanskih dneh. Slavnostno odprtje 13. slovenskega bienala ilustracije ter podelitve nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo, plaket in priznanj bodo jutri v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. V tamkajšnji Galeriji bo 13. slovenski bienale ilustracije na ogled do 19. maja. Med osmimi novostmi knjižnega programa KUD Sodobnost International so tudi roman Evalda Flisarja (Poglej skozi okno), tri drame Roka Vilčnika (Tarzan, Ljudski demokratični cirkus Sakešvili in Naše gledališče), zbirka kratkih zgodb Kar noč dopušča mlateškega pisatelja Pierra J. Mejlaka.
V sklopu dogodkov Naši filmi doma, ki jih organizira Slovenski filmski center v sodelovanju s Cankarjevim domom, je včeraj slavnostno premiero pred redno distribucijo doživel celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Mihe Mazzinija. Slovensko občinstvo si ga bo v kinematografih lahko ogledalo od četrtka, 28. februarja. Letošnji 9. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 2019 bo v Ljubljani potekal med 27. februarjam in 2. marcem. Festival, ki ga prireja Društvo za sodobni ples Slovenije, ponuja prerez najboljše domače sodobno-plesne produkcije zadnjih dveh let.
Kraljevina Jugoslavija se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja znašla na robu, tako je vsaj zapisal pisatelj Louis Adamič, ki je sicer živel v Združenih državah, a je leta 1932 obiskal Jugoslavijo. Prostor je opisal kot sod smodnika oziroma nevaren kraj, saj so se tam prepletali različni interesi, vladale so velike socialne razlike, diktatura, čutiti je bilo mogoče, da prihaja nova vojna. Zadušljivo vzdušje se je odražalo tudi v takratni umetnosti, pravi Marko Jenko, kustos v Moderni galeriji za umetnost 20. stoletja, ki je pripravil razstavo Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji.
Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono s temo Intima v Mali drami s krstno uprizoritvijo novega dramskega besedila ''Bedenje'' dramatika in vsestranskega gledališkega ustvarjalca Nebojše Popa – Tasića v režiji Mareta Bulca. Monografija ''Po sledeh Arnolda Riklija'' predstavlja švicarskega zdravilca, ki velja za pionirja naravnega zdravljenja in enega začetnikov blejskega turizma. Monografijo bodo uradno javnosti predstavili 28. februarja na Bledu .
Ob 100. obletnici rojstva slovenskega fotografa, fotoreporterja in pisatelja Edija Šelhausa bodo danes ob 18.00 v galeriji S na Ljubljanskem gradu odprli razstavo Edi Šelhaus: fotografski utrinki, Cankarjeva založba pa je predstavila pet novih del.
Kdo sem?/Who Am I? se v mednarodni mladinski koprodukcijski predstavi, ki bo premiero doživela v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, sprašuje šest mladih igralcev iz petih evropskih držav. Zgodbo pesnika Franceta Prešerna in njegove večne ljubezni Primičeve Julije bo predstavila nova slovenska opera Julija, ki jo bodo premierno uprizorili v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Slavnostna premiera filma režiserja Martina Turka Ne pozabi dihati bo v sklopu projekta Naši filmi doma, ki ga Slovenski filmski center in Cankarjev dom organizirata od jeseni 2017, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
V mariborski operi so za drugo premiero v tej sezoni izbrali Mozartovo mojstrovino Ugrabitev iz seraja. V novem tisočletju jo bomo videli v zanimivi sodobni postavitvi mednarodno priznanega režiserja Bruna Bergerja Gorskega, ki je v Mariboru pred nekaj leti postavil tudi Mozartovo Čarobno piščal. Ugrabitev iz seraja bo premierno na ogled nocoj v Veliki dvorani SNG Maribor. V mariborskem lutkovnem gledališču bodo mali lutkovni oder jutri zavzeli kamišibajkarji z vseh koncev Slovenije. Med mariborskimi lutkarji je namreč vse več ljubiteljev te gledališke umestnosti, ki se v prostorih gledališča mesečno srečujejo, ustvarjajo in se družijo. Med njimi je tudi Špela Hren Juhart, ki že tretje leto organizira Festival malega pa papirnatega gledališča - Kam šibaš.
Z delavnicami in koncertom Big Banda RTV Slovenija, treh tenorjev in posebnega gosta ameriškega bobnarja Jeffa ''Taina'' Wattsa se je včeraj v Velenju začela letošnja, četrta Kreativna Jazz Klinika. Z močno mednarodno udeležbo mentorjev jo je znova pripravil umetniški vodja, glasbeni ustvarjalec, mednarodno uveljavljeni saksofonist Jure Pukl. Udeležencev je tokrat več kot 80 iz 12ih evropskih držav. V ljubljanskem Centru in galeriji P74 in pripadajočem prostoru Kapsula so trenutno na ogled kar tri razstave. Ob vstopu si lahko v Kapsuli ogledate skupinsko razstavo grafičnih del, ki so nastala v okviru projekta v organizaciji Hiše kulture Pivka. Dve galerijski sobi pa zasedata razstavi Nine Kočar z naslovom Vstopnineni in razstavo Lare Reichmann 19 242 kamnov.
Štiri nova literarna dela v zbirki Piramida predstavlja mariborska založba Litera: Ljubljanske ulice avtorja Jurija Hudolina, roman Sarivala Sosiča Jaz sam, prvi leposlovni roman Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči in romaneskni prvenec Jedrt Lapuh Maležič z naslovom Vija vaja ven. ''Prisotnost svetlobe'' je naslov dveh samostojnih razstav, posvečenih Eliu Ciolu in Stefanu Ciolu, s katerima je KUD Art Stays na Ptuju odprl novo razstavno sezono, namenjeno dialogu sodobnih umetnosti.
Trobentač Igor Matković je doštudiral je v Gradcu in svoje znanje in veščine izpopolnjeval z različnimi mentorji. Kot trobentač, pianist in producent je sodeloval in snemal z različnimi glasbeniki tako zabavne glasbe kot jazza. Sodeloval je na več kot 30-ih ploščah, koncertiral tako v Evropi kot Ameriki, v zadnjem letu pa tudi na Kitajskem in v Afriki. Je gost številnih jazzovskih festivalov in uglednih koncertnih dvoran. Trem avtorskim izdajam danes dodaja četrto: avtorski projekt, ki ga je posnel s svojim mednarodnim kvintetom in ki je kar nekaj časa čakal na svoj pravi čas, album z naslovom ''Ephemeral Lake''. Koncertno ga bo Igor Matković s svojim kvintetom predstavil danes v Kinu Šiška v Ljubljani. Tihomir Pinter, mojster analogne ročno izdelane črno bele fotografije, se je lani v Galeriji Jakopič predstavil z veliko retrospektivno razstavo. Tokrat svoja dela predstavlja v ljubljanski galeriji Kresija, kjer vas vabi na sprehod po stari Ljubljani, kamor že od nekdaj rad zahaja. Na fotografijah gledamo čas od leta 1970 pa vse do nekaj let nazaj. Pravzaprav gre za izvrsten dokument časa, ki pa na žalost osvetli tudi nekatere pomanjkljivosti današnje urbanistične politike. Razstava ''Duh mesta'' bo v ljubljanski galeriji Kresija na ogled do 24. februarja.
Posavski muzej Brežice z razstavo ARHEOLOŠKA PODOBA V PLAKATIH MATJAŽA VIPOTNIKA predstavlja Vipotnika kot nekdanjega sodelavca, prejemnika Prešernove nagrade 2012, ki je bistveno zaznamoval slovensko in jugoslovansko grafično oblikovanje od sedemdesetih let do danes. Razstava je spominska, prva po njegovi smrt pred tremi leti in kot taka poklon njegovemu sodelovanju s Posavskim muzejem. Na ogled bo do 18. maja. Razstavo z naslovom ''Shared Meanings, Kolektiv U10'' bo galerija ŠKUC v Ljubljani gostila od 5. do 24. februarja. Umetniški prostor U10 je samoorganiziran umetniški kolektiv, ki kot neodvisni akter deluje 7 let. Poseben je zato, ker je to eden od prvih umetniških programov v Beogradu, ki ga vodijo umetniki. Sedem ustanovnih članov Kolektiva U10 je povabilo pet umetnikov, kolegov, s katerimi redno ali občasno sodelujejo. Dvanajsterica je delala kot skupina in odkrivala skupne pomene – Shared Meanings. Njihova dela so na ogled v galeriji ŠKUC v Ljubljani.
V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica bodo nocoj in jutri v mali dvorani premierno uprizorili dramo italijanskega avtorja Francesca Randazze Za blagor vseh ljudi v prevodu Marka Sosiča. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper, je režirala Nenni Delmestre. V Kinu Šiška se bo danes začel 5. mednarodni glasbeni festival in konferenca MENT Ljubljana, ki bo do sobote na različnih prizoriščih v prestolnici gostil glasbene ustvarjalce, izvajalce in skupine, in glasbene profesionalce iz Evrope. Aktualni imetnik nazivov najboljšega klubskega in najboljšega manjšega festivala v Evropi bo poleg konferenčnih dogodkov in delavnic Ljubljano znova obogatil s svežo koncertno ponudbo.
Neveljaven email naslov