Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Letošnja 21. Ana Desetnica je svoje popotovanje začela v Mariboru, nato je karavana mednarodnega festivala uličnega gledališča v organizaciji Gledališča Ane Monro obiskala Krško, Novo Gorico, Ilirsko Bistrico, v tem tednu jo bo pot peljala še v Šoštanj, Novo mesto, Sežano, Celje, Škofjo Loko in, seveda, v domače mesto Ljubljano. V prestolnici Ana, zdaj 21-letnica, svoj štiridnevni pohod z geslom ''Mesto, moja dnevna soba'' začenja danes ob 18ih, in to v dnevni sobi, ki jo je po uspešnem dogovoru z mestnimi oblastmi, s Slovenske ceste preselila v nov prostor: v Park slovenske reformacije in na Gosposvetsko cesto. Po današnjem uvodnem dnevu 21. Ane Desetnice bo zaradi premika prizorišč otvoritvena, glavna poetično-ognjena predstava Zadnja simfonija jutri. Do sobote se bo zvrstil pester repertoar ulično-gledaliških, cirkuških in plesnih predstav ter različnih intervencij v izvedbi umetnikov iz 18ih držav. Že 23 let se na Bledu zbirajo najboljši izvajalci klasične glasbe, ki v dveh tednih okrasijo Bled s čudovito zvočno podobo. Slavnostno odprtje Festivala Bled bo že danes zvečer v blejski župnijski cerkvi sv. Martina, kjer bodo nastopili študentje Univerze za glasbo na Dunaju pod vodstvom profesorja Michaela Frischenschlagerja. Kot vsako leto so rdeča nit in osnova Festivala Bled mojstrski tečaji, ki jih vodijo priznani profesorji z vsega sveta. Letos potekajo od 30. junija do 18. julija in imajo 98 tečajnikov, od tega 46 iz Slovenije. Festival Bled bo na različnih blejskih lokacijah potekal od 4. do 17. julija, zvrstilo pa se bo štirinajst koncertnih večerov. ''Matrika'' je naslov likovne razstave Suzane Brborović in Uroša Weinbergerja, ki bo od danes do konca julija na ogled v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana.
Bovec je že teden dni znova glasbeno središče orkestrske in komorne glasbe ter 13-e izvedbe mednarodnega festivala in orkestrske šole OrkesterkamP. Nova Gorica je že od petka v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, jazza in raznovrstnih drugih sodobnih stilov, v katerih se razkrivajo vse njegove izrazne posebnosti. Letošnje mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO, ki bo potekalo do sobote 7. julija, je že 22. leto zapored zbirališče mladih nadobudnih saksofonistov iz Slovenije in tujine. Na sotočju rek Tolminke in Soče pa se danes začenja Sajeta.19. kreativni tabor Sajeta, najstarejši tolminski festival, ki bo potekal do nedelje, povezuje različne ustvarjalne prakse in izkušnje, poleg glasbe pa ga sooblikujejo delavnice, predavanja, filmske projekcije, razstave, performansi, program za otroke. Na glasbenem prizorišču tokrat gosti ustvarjalce iz Francije, Avstrije, Norveške, Italije, Švice, Nemčije, Srbije, Nizozemske in Slovenije.
Z razstavo Smrt ni konec se v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu spominjajo 90-letnice rojstva in 20. obletnice smrti slikarja Jožeta Tisnikarja. Ta je zelo zaznamoval tamkajšnje kulturno življenje, njegova dela pa prištevajo med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti. Na festivalu Sanje, ki ga založba Sanje pripravlja že 17-to leto, od leta 2010 v Goriških Brdih, se je doslej zvrstilo že več kot 2000 dogodkov. Letošnji 9. festival Sanje v Medani se bo nocoj začel s pesniškim potovanjem Potni list. Vse dogodke letošnjega festivala, ki ga sooblikujejo poezija, glasba, filmi, 9-i otroški festival Šmartno, pravljična vas, razstava in Forum Sanje tokrat s predavanjema Barbare Stegel in Andreja Detele, povezuje Potni list – pesnitev, s katero malteški pesnik Antoine Cassar potuje po vsem svetu, še posebej v države, ki se spopadajo z begunstvom.
Junij se počasi bliža h koncu in naznanja začetek že 59. Ljubljana Jazz Festivala in 66. Ljubljana Festivala. S koncertom domačega violenčilista in skladatelja Kristjana Kranjčana se bo danes ob 19-ih v Cankarjevem domu začel prvi, na Kongresnem trgu pa bo jutri, 28. junija zagledala luč življenja svetovna premiera predstave Sfera mundi – Potovanje okrog sveta v koprodukciji skupine La Fura dels Baus in Festivala Ljubljana. Otvoritvena predstava pripoveduje zgodbo o odpravi Ferdinanda Magellana, enem izmed prvih in največjih raziskovalnih projektov v zgodovini človeštva, s katerim je bilo dokazano, da je Zemlja okrogla.
Festival Lent že več kot četrt stoletja ob vstopu v poletje Maribor spremeni v velikanski oder in živahno stičišče umetniških izrazov, kultur in jezikov z vsega sveta. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so včeraj odprli drugo razstavo iz cikla ''Sodobno slovensko slikarstvo''. Ta v izboru kustosa Andreja Medveda predstavlja štiri avtorje: Metko Krašovec, Emerika Bernarda, Živka Marušiča in Marka Jakšeta
Deveti Festival migrantskega filma, ki ga ob svetovnem dnevu beguncev – 20. juniju – organizira Slovenska filantropija, tudi letos potuje po Sloveniji. Projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne teme in plati migracij, azila, življenja beguncev ter integracije priseljencev v novo družbeno okolje, bodo po Novem mestu tudi v Murski Soboti, Velenju, Lendavi, Mariboru, Logatcu, Črnomlju, Žalcu, Vipavi. Metliki, Ljutomeru in Ljubljani. V programu letošnjega festivala, ki v ospredje postavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom, je 19 filmov iz 13ih držav.
Pri novomeški založbi Goga je izšla zbirka kratkih zgodb Pohlep Mihe Mazzinija, detektivski roman Medsočje Mirta Komela in poezija Esada Babačića z naslovom Odrezani od neba. V Ljubljani pa se jutri začne tudi 6. mednarodni festival plesnih perspektiv Ukrep.
''Slišati sliko, videti zvok – Zgodovina radijske igre v Sloveniji'' je knjiga avtorja Aleša Jana, ki obravnava zgodovino radijske igre v slovenskem kulturnem prostoru od njenih začetkov do danes. Dokumentarec ''Glasba je časovna umetnost 3, LP film Laibach'' režiserja Igorja Zupeta je tretji v seriji filmov o ključnih ploščah, ki so pisale slovensko glasbeno zgodovino. Z današnjo premiero filma ''LP film Laibach'' Kinodvor na Kinodvorišču v Ljubljani začenja letošnjo sezono poletnih projektov kina na prostem.
V tokratnih Kulturnicah predstavimo letošnji Kino Otok in premiero predstave Predstava za turiste
V oddaji predstavljamo dve knjigi in dve avtorici. Obe sta pri založbi Beletrina v teh dneh izdali roman: Katja Perat po dveh uspešnih pesniških zbirkah roman Mazohistka, Jela Krečič pa svoj drugi roman Knjiga drugih.
Z brisačo okoli vratu in mladostjo v srcu smo se v Kulturnicah posvetili predvsem knjigam in branju. Že 14. sezono se v nekaterih krajih odpirajo Knjižnice pod krošnjami. Prelistali pa smo tudi dve mladinski knjižni novosti: Neskončen stolp želv Johna Greena in roman Vse, vse Nicole Yoon.
Ne le da je 18. maj dan, ko smo zaznamovali mednarodni dan muzejev, in da se je maja pred 377-imi leti rodil znanilec razsvetljenske miselnosti na Slovenskem, Janez Vajkard Valvasor, maj je tudi mesec, ko Slovensko muzejsko društvo podeli nagrade za posebne dosežke v muzejstvu, poimenovane prav po slovenskem polihistorju. Letošnjo nagrado za življenjsko delo je dobil magister Andrej Dular, ki pravi, da se ob omembi Valvasorja med drugim spomni tudi njegovih vedut kranjskih mest, med njimi je upodobljena tudi Metlika. Iz tega mesta sam izvira in tam stoji Belokranjski muzej, v katerem je bila njegova prva služba. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Andrej Dular izvrsten poznavalec belokranjskega vinogradništva in vinarstva, zidanic, preučeval pa je tudi žbularijo.
Mednarodni dan muzejev na temo ''Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci.'' in odprtje tradicionalne razstave državnih muzejev na muzejski ploščadi Metelkova Premiera muzikala Titanik pod taktirko Dana Kalouska in v režiji Stanislava Moše - Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor Festival mladinske ustvarjalnosti Vizije v Novi Gorici – sklepni dogodek letšnjega 5. Tedna ljubiteljske kulture
Oblikovanje prihodnosti. Keramika in njene dimenzije – potujoča razstava (del evropskega projekta Keramika in njene dimenzije, ki poteka v okviru evropskega programa Ustvarjalna Evropa) in osrednja razstava IV. Mednarodnega trienala Unicum 2018 v Narodnem muzeju Slovenije Globoko nad nami – pregledna razstava del slikarke Maruše Šuštar v Bežigrajski galeriji 2 Macbeth skladatelja Giuseppa Verdija v režij Jerneja Lorencija – zadnja premiera v letošnji sezoni v ljubljanski Operi
V Cannesu poteka že 71. filmski festival. Podrobno ga spremlja Nina Zagoričnik.
12. mednarodni festival ''Svetlobna gverila'', ki ga sooblikujejo številne svetlobne instalacije, objekti in projekcije na različnih prizoriščih v Ljubljani, se bo začel nocoj z odprtjem razstav v Galeriji Vžigalica in zvočno-vizualnim performansom intermedijskega umetnika Marka Batiste s saksofonistom Andrejem Vernikom in tolkalistom Kristijanom-Rokom Buzetijem. Tema letošnjega festivala Svetlobna gverila, ki bo potekal do 16. junija, so barve. Na odru Stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj zadnja dramska premiera v tej sezoni. Ansambel mariborske Drame, obogaten z mladimi igralci, bo uprizoril dramo ''Kazimir in Karolina'' v režiji Eduarda Milerja. S slavnostnim odprtjem v Prešernovem gledališču Kranj se je sinoči začel peti Teden ljubiteljske kulture, ki ga organizatorji posvečajo folklorni dejavnosti. Do 20. majase bo po vsem slovenskem kulturnem prostoru zvrstilo več kot tisoč različnih kulturnih dogodkov. Največja in ena najstarejših slovenskih folklornih skupin Akademska folklorna skupina Franceta Marolta letos praznuje jubilejno 70letnico delovanja. Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je bilo od nekdaj njeno vodilo. ''Nikrmana'' pa je naslov letošnje, jubilejne letne plesne predstave Akademske folklorne skupine Franceta Marolta z gosti - jutri, 12. maja, ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
V Galeriji Murska Sobota so sinoči odprli razstavo del prekmurskega umetnika Sandija Červeka z naslovom »Aleksander Červek trio. Intermezzo.« Pri izbiri naslova je bil odločilen obisk koncerta skupine King Crimson, na katerem je Červeka očarala izvedba starih skladb, ki so v drugačni zasedbi glasbenikov zvenele še boljše kot leta 1968. Červek pravi, da je tako kot Robert Fripp tudi sam začel eksperimentirati in se nekako vračati k svojim »črnim slikam«. Umetnostna galerija Maribor z razstavo del akademske slikarke Natalije Šeruga Golob gostuje v kleti Minoritske cerkve v Mariboru. Umetnica, ki že dlje časa raziskuje svet, kjer se srečujeta minljivost in bivanje, je namreč želela svoje slike postaviti v svojstveno razstavišče arheoloških najdb pod Minoritsko cerkvijo.
Neveljaven email naslov