Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Z vprašanji o identiteti, o krizi vsesplošne identitete, ne le o spolni, govori delo Orlando Virginije Woolf, ki je zaživelo kot muzikal na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. O zmajih iz naše dežele, pa tudi o tem, kako so na ta čarobna bitja gledale stare kulture, pa je prikazano na razstavi Zmaj vseh zmajev na ljubljanskem gradu. V Medani je zdaj postavljena stalna razstava o življenju in delu Ludvika Zorzuta in sicer v hiši, v kateri se je rodil.
Na odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča v Ljubljani: premiera predstave ''Vihar v glavi' v režiji Primoža Ekarta in v izvedbi skupine mladostnikov med 14. in 19. letom. Izhodišče za uprizoritev je bilo dramsko besedilo Brainstorm avtorjev Neda Glasierja in Emily Lim z gledališko raziskavo delovanja razvijajočih se možganov mladostnikov. V besedilu predstave ''Vihar v glavi'' se originalna predloga prepleta tako z odkritji na področju nevroznanosti kot z osebnimi izkušnjami in zgodbami sodelujočih mladostnikov.
Pomladno literarno dogajanje je v polnem zagonu: 50. blejsko srečanje Pena, Nodierevi literarni dnevi, festival bralne kulture Prepišno uredništvo... začeli pa so se tudi 23. Slovenski dnevi knjige.
Letos mineva pol stoletja od prvega Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Z branjem in knjigami pa je povezano še eno dogajanje tega tedna, ki ga pripravlja LUD literatura.
Obiskali smo razstavo Ogenj na odru, ki so jo danes opoldne odprli v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani in predstavlja litografski opus izjemnega filmskega ustvarjalca Davida Lyncha. Mladinska knjiga pa je v zbirkah Roman in Kapučino predstavila štiri nova prevedena dela.
V Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka 2. mednarodna konferenca o filmski vzgoji, ki strokovnim delavcem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter zainteresirani stroki v Sloveniji in tujini skušali prikazati, kako film najbolje približati otrokom. O ciljih in o tem, kaj filmska vzgoja sploh je, je spregovorila vodja programa za filmsko vzgojo in mlada občinstva pri Javnem zavodu Kinodvoru Petra Slatinšek. Obiskali pa smo tudi Galerijo Ravnikar, kjer bodo zvečer odprli razstavo fotografa in neodvisnega umetnika Tadeja Vaukmana. Pred njegovim objektivom se tudi tisti najbolj sramežljivi tako sprostijo, da se pustijo fotografirati v skrajno intimnih trenutkih, denimo takrat, ko so popolnoma razgaljeni, ko se tuširajo, ko bruhajo, si strižejo nohte in celo takrat, ko si brijejo sramne dlake.
KONS:O:VEL - premiera biografske in filozofske drame po literarni predlogi Janeza Vrečka v režiji Matjaža Bergerja, posvečene Srečku Kosovelu - v Anton Podbevšek teatru v Novem mestu. Videofestival Narave v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani - 15 od 10. do 13. aprila.
Knjiga Draga Jančarja z naslovom ''Mnoga življenja'' – nova izdaja založbe Beletrina) Premiera opere ''Mesečnica'' Vincenza Bellinija v SNG Maribor Premiera gledališkega koncerta ''Prekleti kadilci'', ki je nastal po motivih satiričnega eseja Svetlane Makarovič, v Mali drami SNG Ljubljana
Prva velika retrospektivna razstava del mariborske kiparke Vlaste Zorko je do 17. junija na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Vlasta Zorko, ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja, je v šestdesetih letih delovanja ustvarila čez 50 javnih spomenikov. Med njimi so spomenik Prežihovemu Vorancu v Mariboru, spomenik z upodobitvijo borcev za severno mejo in spomenik Rudolfa Maistra, postavljen na današnji Maistrov trg. V Umetnostni galeriji Maribor je mogoče videti več kot sto figurin, majhnih glinenih skulptur žensk v različnih položajih, ki so večinoma v zasebni lasti. Roman Bela pritlikavka Davorina Lenka nekako zaokrožuje simbolno trilogijo romanov o spolnosti, kjer se subjekti spopadajo s svojo drugačnostjo, Pesniško zbirko Seganje je avtor Denis Škofič zgradil na širokem pomenskem obsegu besede seganje, Jasmin B. Frelih pa je predstavil tematsko zasnovano esejistično zbirko zapisov Bleda svoboda.
Novi, peti ciklus večerov Noches de tablao se bo začel danes v gledališču Pocket Teater v Ljubljani s premiero projekta romske glasbe, plesa in poezije s področja Španije, Balkana in Vzhodne Evrope. Nastopili bodo plesalka flamenka Urška Centa, glasbenica in pevka Katja Šulc in kontrabasist Robert Jukič. V Gledališču Glej v Ljubljani bodo danes premierno uprizorili Gilgalovanje. Z novo predstavo bodo obiskovalce povabili daleč v preteklost, saj so na gledališki oder postavili starodavni babilonski Ep o Gilgamešu.
3. mednarodni filmski festival ''Kinotrip'' – mladi za mlade v Kinodvoru v Ljubljani Gledališko kriminalna nadaljevanka v štirih delih ''Praznina spomina'' avtorice Barbare Zemljič v režiji Nine Šorak v Mestnem gledališču ljubljanskem
Poseben poklon poeziji bo danes v različnih prostorih ljubljanskega letališča. Nenavadni zvočno-poetični dogodek so poimenovali Daljave. Oblikovali so ga sodelavci 3. programa Radia Slovenija - programa Ars s partnerji. Cankarjeva založba je prejšnji teden predstavila dve knjigi o dveh sodobnikih, ki pa si ne bi mogla biti bolj različna – knjigo o neumornem raziskovalcu in občudovalcu narave Pavlu Kunaverju, ter knjigo Rdeči Baron, o letalskem asu prve svetovne vojne.
Naša prestolnica bo prihodnje dni tudi v znamenju 21. pripovedovalskega festivala, ki se bo začel ob 20.00 v Cankarjevem domu in bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal do 24. marca. Prvič bo pripovedovalski festival gostoval tudi v Mariboru. Na odru Stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo ansambel Drame bo 20.00 premierno uprizoril Sofoklejevo tragedijo Ojdip v Kolonu v režiji Diega de Bree. Gre za prvo uprizoritev tega dela v slovenskem gledališkem prostoru. Slovensko stalno gledališče Trst bo ob 20.30 na velikem odru premierno uprizorilo Shakespearjevo komedijo Ukročena trmoglavka. Na pot raziskovanja zapletenih odnosov med partnerjema se je podala mlada ekipa pod vodstvom režiserja Juša A. Zidarja.
Prihodnje dni bo naša prestolnica tudi v znamenju mednarodnega festivala dokumentarnega filma. Prevladujoča tema festivala so vsako leto človekove pravice, pravi direktor Simon Popek, na katere je vezan tekmovalni program, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Amnesty International Slovenija. Otvoritveni film 20. Festivala dokumentarnega filma (FDF) je ''Druga stran vsega'' beograjske režiserke Mile Turajlič. Tri nove izdaje novomeške založbe Goga so pesniška zbirka Petra Svetine z naslovom Poročilo o Jasperju Krullu, roman Sarajevski omnibus pisatelja Veliborja Čolića in roman doktorice Svetlane Slapšak z naslovom Istomesečniki.
Na velikem odru SNG Opera in balet Ljubljana bodo jutri premierno uprizorili opero Lepotica in zver ameriškega skladatelja Philipa Glassa. Režija ljubljanske postavitve je tudi operni režijski debi priznanega koreografa in gledališkega režiserja Matjaža Fariča. Vizualni kolektiv ZEK, ki že 18 let nevihtno spreminja področja grafitarstva, street arta, sodobne umetnosti, oblikovanja in še česa, kar se prikrade zraven bistrih idej in sproščenega smisla za humor, predstavlja nova dela na razstavi v galeriji Ravnikar Space Gallery v Ljubljani do 9. aprila.
Nemško zasedbo Milky Chance v ZDA uvrščajo v kategorijo alternativnega rocka, v Evropi smo jim prilepili oznako elektro pop, wikipedija pa pravi, da so v resnici folk bend. Clemens Rehbein v resnici piše folk songe, ob kitari in z mislimi pri angleško govorečih kantavtorjih, ki jih je poslušal, ko je bil še mlajši. Ko piše razmišlja v angleščini, ko razmišlja o stvareh o katerih bo pisal, si pomaga z maternim, nemškim jezikom. Sproščenost in ležernost pred vstopom v studio, ko je bilo skoraj nujno ponoviti uspeh debitantskega albuma, so dopolnjevali zahteve, pričakovanja in strahovi. Ker drugi album pomeni, da se moraš prvič spopasti s kupom neznank. Uro in pol dolg koncert v Ljubljani je občinstvo zapuščalo nasmejano, tudi dežurnih očitkov o plastiki ni manjkalo, a Milky Chance je bend, ki želi predvsem, a ne samo zabavati. Si je treba vzeti čas in res prisluhniti songom.
V Mariboru bosta dve premieri: v SNG Maribor baletni triptih ''Leva desna, leva desna'', v dvorani Union pa v ciklu Choregie nov projekt Carmine Slovenice ''Glasba preživetja''. S koncerti na gradu Dobrovo, v tržaškem Marijinem domu in Kulturnem domu Izola se začenja 49. revija Primorska poje. Na eni največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji bo do konca aprila v 32 krajih v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem nastopilo 208 pevskih zborov.
»Morda je veliko dobrih razlogov za prepričanje, da se bo neka situacija iztekla dobro, toda pričakovanje, da se bo iztekla dobro zato, ker si optimist, ni med njimi« Tako Terry Eagleton začne prvo poglavje še sveže prevedenega dela Upanje brez optimizma. Profesor Eagleton je eden najbolj znanih britanskih intelektualcev, literarni in tudi družbeni kritik, ki predava na nauglednejših svetovnih univerzah in bo eden od osrednjih gostov letošnjega festivala Literature sveta Fabula 2018, ki v fokus postavlja Upanje. Gostja oddaje je umetniška vodja festivala Manca G. Renko.
Nova branja: #zeleno – premiera dramskega omnibusa v Mali drami SNG Ljubljana Vertigo – razstava slik Mojce Zlokarnik v galeriji Kresija Ne-vidno – razstava in performans bolgarskega umetnika Kamena Stoyanova v Kulturncem centru Tobačna 001
Kulturnice predstavljajo projekt Mota muzeja Nonument in izdajo knjige Misliti Cankarja, ki jo je napisal literarni zgodovinar in teoretik dr. Janko Kos.
Neveljaven email naslov