Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Pregledna razstava del letošnje Prešernove nagrajenke, akademske slikarke Metke Krašovec z naslovom ''Potovanje'' bo od 10. maja do 30 junija na ogled Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani. Beneški bienale je v svetovnem merilu ena največjih prireditev, v okviru katere so predstavljeni dosežki sodobne umetnosti. Letošnjo 57-o mednarodno umetnostno razstavo, ki bo na ogled od 13. maja do 26. novembra, je glavna kuratorka Christine Macel poimenovala Viva Arte Viva – s tem želi pozornost usmeriti nazaj k umetniku in umetnosti. Uradno odprtje beneškega Bienala za javnost bo v soboto 13. maja. Ob osrednji razstavi Viva Arte Viva bo ponudil 87 nacionalnih predstavitev. Od danes do sobote bodo odprtja posameznih paviljonov. Danes ob 16.30 bodo v Arzenalih odprli slovenskega z razstavnim projektom ''Novicam se ne odpovemo'' umetnice Nike Autor in kustosinje Andreje Hribernik. Jutri v knjigarne Mladinske knjige pride nova, prenovljena izdaja Slave vojvodine Kranjske. Delo barona Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689 še danes velja za eno najboljših znanstvenih del o Kranjski. Za tokratno že peto prenovo sta poskrbela Tine Logar in Marko Prah.
Prenovljena Švicarija v parku Tivoli v Ljubljani je odprla vrata. Švicarija je bila tudi v preteklosti prostor kulturnih dejavnosti. V njej je nekaj časa živel Ivan Cankar, svoj atelje je imel tudi kipar Ivan Zajec. V prenovljeni stavbi so urejeni kiparski, slikarski in drugi ateljeji, pa tudi prostor za različne prireditve. Švicarija bo zaživela junija, ko bo eno izmed prizorišč grafičnega bienala v organizaciji Mednarodnega grafičnega likovnega centra, ki je upravljavec hiše. Konec leta pa naj bi se vselili umetniki. Literarni večer z Emmanuelom Pierratom v Ljubljani napoveduje 49. mednarodno srečanje pisateljev – 49. srečanje PEN, ki bo od 10. do 13. maja potekalo na Bledu. Osrednji okrogli mizi bosta posvečeni pokrajinam kaosa ter letošnji obletnici Tolstojevega dela Vojna in mir. Slovensko konzervatorsko društvo je podelilo Steletovo nagrado in priznanja za leto 2016. Prejemnik Steletove nagrade za življenjsko delo in vrhunske konservatorske dosežke kot prispevek k ohranjanju in predstavljanju kulturne dediščine je dr. Milan Sagadin. Priznanja za pomemben prispevek pri ohranjanju in obnovi nepremične kulturne dediščine za leto 2016 pa so prejeli Marija Režek Kambič, Marjana Krumpestar in Danijela Brišnik, člani Delovne skupine za sanacijo posledic žleda na vrtnoarhitekturni dediščini in Saša Arsenovič.
Umetniški projekt ''Časovni zamik: Kemobrionični vrt'', ki so ga avtorji Robertina Šebjanič, Ida Hiršenfelder in Aleš Hieng – Zergon po razstavi v Aksiomi v Ljubljani predstavili v Montrealu, na Ars Electronici v Linzu in v Zagrebu, bo od danes do 27. maja na ogled v galeriji Simulaker v Novem mestu. CONA | Zavod za procesiranje sodobne umetnosti se bo z radioCona:Soundcamp jutri znova pridružil mednarodnemu projektu Soundcamp/Reveil. 18. Mediterranea – bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja se je začel včeraj. Tokrat je prvič gostiteljica Albanija. Večdisciplinarni umetniški dogodek v mestih Tirana in Drač bo do 9. Maja predstavil več kot 230 mladih sodobnih umetnikov in umetnic. Med njimi tudi slovenske, ki jih je izbral nacionalni selektor Društvo ŠKUC.
3. mednarodni filmski festival za mlade Film na oko se bo začel danes ob 19.00 v Cankarjevem domu z madžarskim kratkim filmom Poj, letošnjim dobitnikom oskarja za najboljši kratki film, in ameriškim animiranim filmom Moja šola se potaplja v morje. Do 9. maja bo festival Film na oko v Cankarjevem domu, Kinu Šiška, Pionirskem domu in Kinu Bežigrad v Ljubljani predstavil 45 filmov iz 29ih držav.
Groteska našega časa - razstava v Studiu Umetnostne galerije Maribor Dediščina 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti - razstava v Moderni galeriji v Ljubljani
»Ni Nepovrata. So le Vrata… …Otrok, mož, duša grem skoznje in sedem na večni vrtiljak…« S temi besedami Boris A. Novak končuje zadnji del mogočnega slovenskega epa Vrata nepovrata. Za prvo knjigo Zemljevidi domotožja, drugi Čas očetov je pri založbi Goga izšel še tretji del Bivališča duš s spremno besedo Janeza Vrečka. Metka Krašovec in general slovenske avantgarde, pesnik Tomaž Šalamun. Njene izbrane risbe in njegove pesmi so dobile prostor v knjigi Šepetanje založbe Mladinska knjiga.
Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki svetovni dan knjige praznuje kar teden dni. Unesco je svetovni dan knjige in avtorskih pravic razglasil leta 1995. In od takrat praznujemo in osmišljujemo tiskano besedo z vseslovenskim festivalom Slovenski dnevi knjige. Začel se je danes in se bo končal v nedeljo na svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
Krstna uprizoritev najboljšega slovenskega dramskega besedila po letošnjem izboru žirije za nagrado Slavka Gruma, igre Simone Hamer ''Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni'' zaokrožuje program sezone 2016/17 v Mali drami SNG Ljubljana. Prva slovenska uprizoritev drame nemškega avtorja Rolanda Schimmelpfenninga Peggy Pickit vidi boga v obraz v režiji Primoža Ekarta – zadnja premiera letošnje sezone v SNG Nova Gorica.
V Ljubljani bodo danes, jutri in v petek odprli tri razstave, ki so poklon 70-i obletnici delovanja največje in najbolj znane fotografske agencije Magnum Photos, s posebnim poudarkom na delu soustanovitelja Roberta Cape. V Cankarjevem domu bodo danes odprli razstavo z naslovom ‘’Robert Capa - Retrospektivna razstava največjega vojnega fotografa vseh časov’’. Razstavo, ki bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled od danes, 5. aprila, do 27. avgusta, bo spremljal bogat spremljevalni program: razstave, predavanja, okrogle mize. Izbor fotografij iz Capa Centra iz Budimpešte bo od jutri do 2. junija na ogled na razstavi ‘’Pred in po Cap. Vojna fotografija na Madžarskem danes in pred 100 leti’’ v madžarskem kulturnem centru (Inštitutu Balassi) v Ljubljani. Photon – Center za sodobno fotografijo, ki je partner fotografske agencije Magnum – razstavnega programa za vzhodno Evropo, bo v Galeriji Photon od 7. aprila do 19. maja gostil razstavo ‘’Close enough? Dovolj blizu? / 70 let Magnuma’’.
Kulturnice vas danes spomnijo na sejem literature v mestu učenosti z uradno najstarejšo univerzo v Evropi, potem pa še na obdobje, ko smo dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku. Letos namreč mineva 500 let od začetka verske reforme Martina Lutra. Prav temu je posvečena razstava v Narodni in univerzitetni knjižnici Beseda Božja ostane na veke.
Znamenito opero Trubadur Giuseppa Verdija bodo po 22ih letih znova premierno predstavili na odru mariborske Opere. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki bodo odprli retrospektivno razstavo akademskega kiparja Dušana Tršarja Skica za tempelj je naslov prostorske postavitve Milana Ketiša. Projekt, s katerim mladi umetnik nadaljuje raziskovanje odnosov med človekom in prostorom ter med duhovnostjo in mitologijo, bo na ogled v galeriji Simulaker v Novem mestu.
Gledališka premiera: Mehanični levi v režiji Marka Čeha v Mestnem gledališču Ptuj Predstava Radio T.R.E.Š. Zavoda BobuBob Razstava Skupina: W.O.R.M.S. - 107/30: ustavljeni čas – podobe iz filma v Cankarjevem domu Kulturni bazar 2017
Goriška je vnovič gostiteljica mednarodnega tekmovanja in festivala za soliste in komorne skupine Svirel. Več kot 1000 glasbenikov iz 22 držav bo vse do 10. aprila bogatilo pomladni utrip Nove Gorice, vile Vipolže in gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Ob tekmovanju, ki je postalo eno največjih v Srednji Evropi, organizator Kulturno društvo Upol pripravlja tudi bogat spremljevalni program. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini si lahko od danes do 7. maja ogledate razstavo del slikarja Aleksija Kobala z naslovom Barvna stran teme.
Vizualna umetnica Dorotea Škrabo se ukvarja predvsem s fenomenom slike v obdobju interneta. Raziskuje odnose med novimi mediji, popularno kulturo in umetnostjo ter v svojih kratkih spletnih videih razvija kritičen odnos do aktualnih trendov. Danes ob 20-ih pa bo svoja dela predstavila na samostojni razstavi Prepovedano fotografiranje v ljubljanski Aksiomi. Vizualna umetnica Dorotea Škrabo se ukvarja predvsem s fenomenom slike v obdobju interneta. Raziskuje odnose med novimi mediji, popularno kulturo in umetnostjo ter v svojih kratkih spletnih videih razvija kritičen odnos do aktualnih trendov. Danes ob 20.00 bo svoja dela predstavila na samostojni razstavi Prepovedano fotografiranje v ljubljanski Aksiomi. Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo kot zadnjo premiero v letošnji sezoni odigralo jutri ob 20.00 glasbeno komedijo Beraška opera v režiji Vita Tauferja.
Gledališče Koper bo žanrsko raznoliko sezono zaključilo s premiero komedijo Marca Camolettija (Totalno) katastrofalna večerja v režiji Sama M. Strelca. Alain Bergala sodi med najvidnejša imena sodobne francoske filmske misli in pedagogike. Njegovo delo Vzgoja za film: Razprava o poučevanju filma v šolah in drugih okoljih sta v zbirki Kamera izdala Društvo za širjenje filmske kulture KINO! in Membrana. Pred slovensko premiero filma Dan osvoboditve na 19. Festivalu dokumentarnega filma - Morten Traavik, režiser Dneva osvoboditve in organizator koncerta.
Festival dokumentarnega filma spet prihaja v mesto oziroma letos kar v dve. Projekcije 19. festivala dokumentarnega filma bodo namreč na sporedu ne le v že znanih ljubljanskih dvoranah Slovenske kinoteke, Kinodvora in Cankarjevega doma, ampak jih bo nekaj tudi v Mestnem kinu Metropol v Celju. V Narodni galeriji bo danes ob 19.00 odprtje razstave ''Uroš Abram, Dialoški portreti: 2013-2017. Portreti slovenskih sodobnih umetnikov za tednik Mladina''. Razstava, ki bo na ogled do 21. maja, predstavlja izbor del mladega fotografa Uroša Abrama, ki nas nenehno preseneča s svojimi zamislimi, pa tudi s svojo fotografsko tehniko. Vse od leta 2013 mu sledimo tudi v reviji Mladina.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor bo ob 20-ih premiera drame Tisti občutek padanja sodobnega britanskega avtorja Simona Stephensa v režiji Janusza Kice. Tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so pred novo premiero. Na velikem odru bodo drevi uprizorili igro Teorema, nastalo po istoimenskem romanu Piera Paola Pasolinija v režiji Sebastjana Horvata. ''Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006–2016'' predstavlja razstava, ki jo bodo ob 19.00 odprli v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Razstava je tretje nadaljevanje preglednih razstav stripovske produkcije, ki jih je Center sodobnih umetnosti Celje zastavil z namenom predstavitve slovenske ustvarjalnosti v desetletnih obdobjih. Na ogled bo od danes do 7. maja.
Krstna uprizoritev Kinderland, ki je nastala na podlagi istoimenskega romana moldavske avtorice Liliane Corobca v režiji Daniela Daya Škufce. v Mestnem gledališču ljubljanskem 8. Bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 2017 14. Festival Literature sveta - Fabula 2017 – dogodek Lastno življenje v Narodni galeriji Knjižni novosti založba Sanje: ''Vsi moramo biti feministi'' – slovenski prevod uspešnice pisateljice Chimamande Ngozi Adichie in ''Kaj lepega povej'' – darilni pesniški album Svetlane Makarovič
Premiera nove otroške predstave za pogumne otroke Hud pesjan, ki jo je ustvaril Iztok Kovač skupaj s plesalci EnKnapGroup - v Centru kulture Španski borci v Ljubljani Premiera baleta Favn - Carmen - Bolero v koreografiji Edwarda Cluga, Valentine Turcu in Johana Ingerja - v SNG Maribor 14. Festival Literature sveta - Fabula 2017 v Ljubljani
Neveljaven email naslov