Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostor 19: Arhitekturni natečaji pomenijo razvoj stroke

25.03.2021

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. "Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti

Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.

"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev."  – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof

V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine

Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".

Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.

 "Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek

"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar

"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." Klara Bohinc

"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič

"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič

 

 

 


Prostor 19: Arhitekturni natečaji pomenijo razvoj stroke

25.03.2021

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. "Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti

Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.

"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev."  – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof

V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine

Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".

Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.

 "Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek

"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar

"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." Klara Bohinc

"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič

"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič

 

 

 


03.07.2019

Maribor paralaksa

Knjiga Maribor paralaksa, ki sta jo spisala etnologinja Jerneja Ferlež in pisatelj Peter Rezman, prinaša svojski pogled na zgodovino mesta 19. in 20. stoletja, skozi prizmo starih fotografij. V zbirki desetih zgodb nanizane fotografije Jerneja Ferlež, ki velja za odlično poznavateljico Maribora, mestnih lokacij, ljudi in stavb, premotri in opiše z očmi etnologinje, Peter Rezman pa jim vdihne življenje z literalizirano zgodbo.


02.07.2019

20. Sajeta

Letošnje festivalsko poletje na Sotočju pri Tolminu je včeraj z delavnicami in kinom odprl dvajseti mednarodni glasbeni festival Kreativni tabor Sajeta – Art & Music Festival, ki tudi tokrat povezuje različne umetniške ustvarjalne prakse in izkušnje, osrednje mesto ima glasba. Do nedelje, 7. julija, bo gostil številne glasbenike in umetnike z različnih koncev sveta.


28.06.2019

Sanje v Medani 2019

S pesniškim potovanjem z naslovom ''Stopiva v dež' se bo v Vili Vipolže začel letošnji 10. festival Sanje v Medani. Ob začetku so izšle tri festivalske knjige. Festival Sanje v Medani bo tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – danes, jutri in v nedeljo –, prepletal besede poetov z glasbo ter gostil ustvarjalce in ustvarjalke iz Slovenije in tujine.


26.06.2019

23. SaxGo v Novi Gorici

Nova Gorica je spet gostiteljica mednarodnega srečanja saksofonistov, letos že 23-ega. Mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine bodo tako z udeležbo na delavnicah in mojstrskem tečaju ter na festivalu močno popestrili poletni utrip mesta in okolice. Po včerajšnjem otvoritvenem koncertu bo festival na različnih prizoriščih ponudil še šest koncertov domačih in tujih glasbenikov. Vse do 1. julija bo mesto v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, jazza in raznih drugih sodobnih slogov, v katerih se razkrivajo vse njegove izrazne posebnosti.


25.06.2019

Tri slovenske fotografinje

Tri mlade slovenske fotografinje, soavtorice razstave Življenje reči, v Galeriji Fotografija, v Ljubljani. Tilyen Mucik fascinirajo slikarska tihožitja 17. stoletja, Kristino Eržen prostranstvo vesolja, Lucijo Rosc modna fotografije in oglaševanja. Foto: Galerija Fotografija


21.06.2019

Praznik glasbe 2019 in praznik Visoške kronike

Tudi glasba ima svoj praznik, ki se vsako leto odvija na dan poletnega solsticija, 21. junija. S Praznikom glasbe 2019 se Slovenija letos petič pridružuje mednarodni iniciativi ‘Fete de la Musique’. Na več kot 40 glasbenih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, na slovenski obali in v Novi Gorici se bo predstavilo več kot 500 glasbenikov različnih generacij s številnimi glasbenimi žanri. Ob 100. obletnici izida Tavčarjeve Visoške kronike bo nocoj v naravnem ambientu dvorca Visoko z dramatizacijo romana gostovala SNG Drama Ljubljana.


19.06.2019

Pregovori in reki v kopalkah in obleki

Pregovori in reki v kopalkah in obleki je zmes ilustracij, pregovorov, rekov, izrekov in besednih iger, ki jih dodatno pojasnijo iz njih izpeljane pesmi. Knjiga, je pravzaprav rezultat projekta pro bono, za katerega je najzaslužnejša ilustratorka Erika Pavlin, tudi mentorica v ateljeju Varstveno- delovnega centra Tončke Hočevar, v katerem pri ustvarjanju usmerja tudi soavtorico ilustracij Melito Vizjak. Avtor pesmi v knjigi je Milan Dekleva. Temu kako danes človek živali potrebuje predvsem za hrano, jih uporablja za zabavo in razvaja kot hišne ljubljenčke – pa se posveča razstava Instinkt, ki bo čez poletje postavljena v prvem preddverju Cankarjevega doma.


18.06.2019

60. Jazz festival Ljubljana

Jazz festival Ljubljana je najstarejši neprekinjeni džezovski festival v Evropi. Gostil je izjemna imena, ki jih bodo prepoznali tudi tisti, ki niso ravno navdušenci nad džezom, Miles Davis, Herbie Hancock, Pat Metheny, gostil pa je tudi nekatera opaznejša imena iz sveta popularne glasbe, na primer Mercedes Sosa in Gregory Porter. Letos gre posebej poudariti Johna Zorna, pa zasedbo Snarky Puppy, ki džez mešajo s popularno glasbo. Sogovornika sta bila umetniški vodji festivala Bogdan Benigar in Edin Zubčević.


12.06.2019

Naj se rola

Naj se rola, festival glasbenega filma v Kinodvoru v Ljubljani. Gost oddaje je pobudnik festivala Terens Štader.


11.06.2019

16. Pranger

16. festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, se bo začel v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani s konceptualno razpravo in razglasitvijo Stritarjeve nagrade. Tudi letos Festival Pranger spodbuja k poglobljeni refleksiji poezije in ponuja v branje devet pesniških zbirk, izdanih v preteklem letu. V središču Prangerja, ki se bo v četrtek iz Ljubljane preselil v Sladki Vrh, Šmarje pri Jelšah in Rogaško Slatino, bodo tako kot vsako kot vsako tri kritiške razprave. Ob tem bodo pozornost namenili tudi prevajajanju poezije – letos je izbran jezik albanščina.


07.06.2019

Nova romana in Živa književnost

Nova romana Funny pisatelja Mihe Mazzinija in V Elvisovi sobi pisatelja Sebastijana Preglja je izdala založba Goga, 26. literarno-glasbeni festival Živa književnost bo vrtinčil besede in zvoke med 7. in 14. junijem na odru pred ŠKUC-em na Starem trgu 21 v Ljubljani.


05.06.2019

15. Kino Otok

V Izoli se začenja petnajsti mednarodni filmski festival Kino Otok. Program na osrednjem prizorišču, Manziolijevem trgu, bo v odprla tradicionalna “projekcija presenečenja”. Letošnji, jubilejni festival bo do nedelje, 9. junija, potekal na znanih prizoriščih in novih kotičkih.Poleg odraslih ljubiteljev sedme umetnosti bodo svoj filmski pristan v Izoli med petkom in nedeljo našli tudi mladi in najmlajši filmoljubi. ''Podmornica – Otok za mularijo'', program za otroke, mlade in družine, se bo zasidrala na novo festivalsko prizorišče.


31.05.2019

Mesto knjige in Glasbe svetov

V Novi Gorici bo festival Mesto knjige, največji literarni dogodek na Primorskem, v osmih dneh gostil pisatelje in pisateljice z različnih koncev sveta, večeri bodo namenjeni koncertom, popoldnevi različnim performansom, predavanjem in okroglim mizam. Letošnja osma izvedba etno in jazz festivala Glasbe sveta, ki ima svoje osrednje domovanje na gradu Kromberk v Novi Gorici, kjer je doslej s programom bogatil utrip meseca avgusta, se letos začenja že 2. junija. Festival bo koncertno prisoten tudi v Italiji, v Gledališču Verdi in Avditoriju v Gorici.


29.05.2019

15. Knjižnica pod krošnjami

15. sezona Knjižnice pod krošnjami bo združila 15 krajev in 24 poletnih lokacij, projekt pa v sezoni pritegne celo do 40.000 domačih in tudi tujih bralcev. Gostja oddaje bo idejna vodja Tina Popovič.


28.05.2019

Ictus Cordis; Meditacija in fotografija

''Ictus Cordis'' je projekt, ki raziskuje interakcijo med znanostjo in umetnostjo. V intermedijskem performansu avtor Januš Aleš Luznar razkrije svoj zvočno vizualni laboratorij. Glavni subjekt zvočnega eksperimenta je njegovo srce oziroma ozvočen srčni utrip, iz katerega v živo nastajata glasbena in vizualna podoba. Novo prizorišče performansa Ictus Cordis v Ljubljani je tokrat Pocket Teater na Rimski ulici – danes ob 19.00, 20.30 in 22.00. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini si lahko do 16. junija ogledate razstavo del mednarodno uveljavljenega fotografa in grafika Wilhelma Heiligerja z naslovom ''Meditacija in fotografija''.


24.05.2019

Zaključek 72. filmskega festivala Cannes

Nina Zagoričnik se javlja z zaključka najbolj slavnega filmskega festivala.


22.05.2019

Alan Ford teče zadnji krog, Slika in Age of Rage

Predstavljamo pet študentk, ki so po zmagi na natečaju SNG Drama napisale dramaturška besedilana temo Slika. Ta besedila bodo na Velikem odru Drame interpretirali profesionalni igralci. V Narodni Galeriji odpirajo razstavo, posvečeno stripovskemu junaku Alanu Fordu, ki letos praznuje 50 let, ilustracijo Tomata Koširja so objavili na naslovnici priloge britanskega časnika The Guardian.


21.05.2019

Cannes 21. 5

Kultura 202.


17.05.2019

Gnus, besede in reči, Faust, Vizije

65. premiera v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo uprizoritev z naslovom ”Gnus, besede in reči”, Jeana-Paula Sartra in Michela Foucaulta, v režiji Matjaža Bergerja. Predstava je nastala v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Studia humanitatis ter v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana. Operna sezona se bo nocoj v SNG Maribor končala s premiero mojstrovine Faust, z delom francoskega skladatelja Charlesa Gounoda ”Faust” po motivih tragedije Johanna Wolfganga Goetheja. Nova Gorica bo od petka do nedelje v znamenju mladinske kulture. Enajstič zapovrstjo se bo odvijal festival Vizije, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in sodi v okvir Tedna ljubiteljske kulture. Z gledališko, fotografsko in glasbeno produkcijo se bo predstavilo 150 mladih iz vse Slovenije. Gnus, besede in reči - Anton Podbevšek Teater - Foto: Barbara Čeferin


Stran 46 od 119
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov