Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na 23. Festivalu dokumentarnega filma si med številnimi odličnimi filmi lahko ogledate tudi romunski dokumentarec Acasa, moj dom. Prizori, za katere je težko verjeti, da so posneti v tem tisočletju, pripovedujejo zgodbo, ki nagovarja tudi k razmisleku o sovraštvu, nestrpnosti in neumnosti, za katere je prav tako težko verjeti, da so še vedno tako močno usidrane v našo realnost. Z režiserjem dokumentarca Acasa, moj dom se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Pogovor z Radujem Ciorniciucom, režiserjem dokumentarnega filma Acasa, moj dom, ki se predstavlja na 23. Festivalu dokumentarnega filma
Radu Ciorniciuc je romunski režiser, ki se s filmom Acasa, moj dom predstavlja na 23. Festivalu dokumentarnega filma. Leta 2016 je sprva nameraval posneti krajšo reportažo o tem, kako hoče vlada veliko neugledno področje ob rečni delti v bližini središča Bukarešte spremeniti v privlačen urbani park. Na področju, ki je v resnici postalo odlagališče odpadkov, so biologi namreč ugotovili, da obstaja izjemno bogat ekosistem, v katerem živijo nekatere izjemno redke živalske vrste. Potem pa je snemalno ekipo presenetil prizor, ki je radikalno spremenil njihove načrte. Med enim od snemalnih dni so namreč srečali dva zelo nenavadna fanta, otroka sta bila samo kakšnih sto metrov stran od središča Bukarešte na pol gola, imela sta dolge lase. Iz predvidene kratke reportaže je nato nastal film, ki so ga snemali štiri leta. Vzpostavitev parka je za družino pomenila konec idiličnega vsakdana in selitev v stanovanje v mesto ter začetek šolanja.
"Ti otroci še nikoli niso videli teči vode iz pipe, še nikoli niso videli tople vode, še nikoli niso uporabljali stranišča, niso hodili v šolo, niso poznali osnovne higiene in niso imeli nobenih dokumentov. Sploh niso vedeli, da so Romi, to so izvedeli, ko so prišli iz parka in so jih začeli zmerjati sosedi. Govorili so jim: 'Cigani, pojdite stran, nočemo, da se igrate tukaj!' Tak odnos so imeli tudi v nekaterih ustanovah. Še veliko dela nas čaka. In na žalost tega ne vidimo samo v Romuniji, nestrpnost do manjšin lahko opazimo povsod po svetu." – Radu Ciornicius
Med snemanjem filma Acasa, moj dom je ekipa morala premagati številne izzive.
"Večina izzivov ni prišla od družine, ampak od oblasti in drugih ljudi, ki niso bili vedno najbolj strpni do družine. V vsej vzhodni Evropi, ne samo Romuniji, je mogoče opaziti ogromno nestrpnosti, če ne kar rasizma, proti manjšinam na sploh. Romska skupnost je že stoletja predmet zlorab in še vedno je. Rasizem je globoko zakoreninjen v naši družbi in očitno se kaže tudi v tem, kakšen odnos ima oblast do te manjšine."
Snemanje dokumentarca je postalo tudi socialni projekt. Ustvarili so platformo, v kateri so sodelovali števili psihologi, zdravniki, socialni delavci, učitelji in drugi, s katero so želeli pomagati družini, da bi se lažje prilagodila na življenje v mestu.
"Demokracija je proces, ki se nikoli ne ustavi. Dokler se bomo s svojimi zgodbami in svojim delom upirali kolesju, ki nas skuša nadzorovati in ustvarjati neetični dobiček od nas kot družbe, dokler bo obstajalo nasprotovanje temu, smo na dobri poti. Tudi svoj film dojemam kot obliko opozicijo vsemu temu sovraštvu, nestrpnosti in neumnosti, ki vse bolj rastejo v naši družbi."
Na 23. Festivalu dokumentarnega filma si med številnimi odličnimi filmi lahko ogledate tudi romunski dokumentarec Acasa, moj dom. Prizori, za katere je težko verjeti, da so posneti v tem tisočletju, pripovedujejo zgodbo, ki nagovarja tudi k razmisleku o sovraštvu, nestrpnosti in neumnosti, za katere je prav tako težko verjeti, da so še vedno tako močno usidrane v našo realnost. Z režiserjem dokumentarca Acasa, moj dom se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Pogovor z Radujem Ciorniciucom, režiserjem dokumentarnega filma Acasa, moj dom, ki se predstavlja na 23. Festivalu dokumentarnega filma
Radu Ciorniciuc je romunski režiser, ki se s filmom Acasa, moj dom predstavlja na 23. Festivalu dokumentarnega filma. Leta 2016 je sprva nameraval posneti krajšo reportažo o tem, kako hoče vlada veliko neugledno področje ob rečni delti v bližini središča Bukarešte spremeniti v privlačen urbani park. Na področju, ki je v resnici postalo odlagališče odpadkov, so biologi namreč ugotovili, da obstaja izjemno bogat ekosistem, v katerem živijo nekatere izjemno redke živalske vrste. Potem pa je snemalno ekipo presenetil prizor, ki je radikalno spremenil njihove načrte. Med enim od snemalnih dni so namreč srečali dva zelo nenavadna fanta, otroka sta bila samo kakšnih sto metrov stran od središča Bukarešte na pol gola, imela sta dolge lase. Iz predvidene kratke reportaže je nato nastal film, ki so ga snemali štiri leta. Vzpostavitev parka je za družino pomenila konec idiličnega vsakdana in selitev v stanovanje v mesto ter začetek šolanja.
"Ti otroci še nikoli niso videli teči vode iz pipe, še nikoli niso videli tople vode, še nikoli niso uporabljali stranišča, niso hodili v šolo, niso poznali osnovne higiene in niso imeli nobenih dokumentov. Sploh niso vedeli, da so Romi, to so izvedeli, ko so prišli iz parka in so jih začeli zmerjati sosedi. Govorili so jim: 'Cigani, pojdite stran, nočemo, da se igrate tukaj!' Tak odnos so imeli tudi v nekaterih ustanovah. Še veliko dela nas čaka. In na žalost tega ne vidimo samo v Romuniji, nestrpnost do manjšin lahko opazimo povsod po svetu." – Radu Ciornicius
Med snemanjem filma Acasa, moj dom je ekipa morala premagati številne izzive.
"Večina izzivov ni prišla od družine, ampak od oblasti in drugih ljudi, ki niso bili vedno najbolj strpni do družine. V vsej vzhodni Evropi, ne samo Romuniji, je mogoče opaziti ogromno nestrpnosti, če ne kar rasizma, proti manjšinam na sploh. Romska skupnost je že stoletja predmet zlorab in še vedno je. Rasizem je globoko zakoreninjen v naši družbi in očitno se kaže tudi v tem, kakšen odnos ima oblast do te manjšine."
Snemanje dokumentarca je postalo tudi socialni projekt. Ustvarili so platformo, v kateri so sodelovali števili psihologi, zdravniki, socialni delavci, učitelji in drugi, s katero so želeli pomagati družini, da bi se lažje prilagodila na življenje v mestu.
"Demokracija je proces, ki se nikoli ne ustavi. Dokler se bomo s svojimi zgodbami in svojim delom upirali kolesju, ki nas skuša nadzorovati in ustvarjati neetični dobiček od nas kot družbe, dokler bo obstajalo nasprotovanje temu, smo na dobri poti. Tudi svoj film dojemam kot obliko opozicijo vsemu temu sovraštvu, nestrpnosti in neumnosti, ki vse bolj rastejo v naši družbi."
Zamisel za pobudo Gledališki tolmač se je porodila pri Društvu gluhih in naglušnih v Ljubljani. S tem namreč ne želijo le omogočiti gluhim vstopa v svet gledališke umetnosti, pač pa tudi ozaveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov.
Predstavili smo gledališko predstavo Amaterji Mestnega gledališča Ptuj in obiskali razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije v Slovenskem etnografskem muzeju.
Ob letošnji podelitvi Plečnikovih nagrad za arhitekturo ter festivalu avtorske glasbe Ozvočenje 17.
Kulturnice smo namenili pregledni razstavi Scenografija na Slovenskem do leta 1991. Slovenski scenografi so bili polni domislic in raziskovanj, odlično so lovili nove likovne smernice, včasih so jih celo prehitevali.
Mariborska Unionska dvorana bo spet gostila prestižno Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor 2019, ki v svetu velja za eno najzahtevnejših. Zmagovalec se uvrsti na tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope. Julija 2020 bo to v Debrecenu na Madžarskem. Od petka, 12., do nedelje, 14. aprila bo na 15. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus – Maribor tekmovalo trinajst pevskih zasedb iz Evrope, Azije in Amerike. Slovenijo bodo letos zastopali domačini, člani Akademskega mešanega pevskega zbora Maribor pod dirigentskim vodstvom Tadeje Vulc. Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bodo jutri premierno uprizorili veseloigro Heinricha von Kleista ''Razbiti vrč'', zgodbo, ki kljub temu, da je bila napisana na začetku 19. stoletja, še vedno odmeva v sodobnosti. 10. festival Tresk – obračun glasbe in založništva v jubilejnem 50. letu Radia Študent odpira RŠ-evo festivalsko sezono pomlad/poletje 2019. Danes in jutri bo predstavil številne založnike, distributerje in ustvarjalce. 10. festival Tresk, ki ga skupaj s koncerti in sejmiščem oblikujeta konferenčni in spremljevalni del z okroglo mizo, delavnicama in natečaji, se prvič podaja tudi v mednarodne vode.
V ponedeljek se je v Kranju s podelitvijo nagrad končal 49. Teden slovenske drame. Zmagala je deveturna gledališka predstava z naslovom Še ni naslova.
Videofestival Narave 16 predstavlja video dela, ki temeljijo na podobah narave, zaznamujejo pa ga tudi ljudje in njihove narave. Letošnji 16. Videofestival Narave bo od 9. do 12. aprila v Bežigrajski galeriji 2 predstavil video dela avtorjev in avtoric različnih generacij. Premiera novega plesnega performansa plesalca, plesnega pedagoga in koreografa Igorja Sviderskega "Ne bom več hodil tu", 1.del bo v Galeriji Alkatraz v AKC Metelkova mesto v Ljubljani.
V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu bodo z razstavnim projektom ”Boris Lurie in NO!art” prvič v Sloveniji predstavili izbrana dela s provokativnih razstav, ki so v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni razburkale živahno newyorško umetniško dogajanje. Razstava obravnava newyorški umetniški svet 50. in 60. let skozi alternativno umetnost in NO!art, pa tudi skozi zgodovinske resnice, povezane z Judi in holokavstom. V mariborski Operi bodo nocoj znova premierno uprizorili znano veristično opero iz časa francoske revolucije ''Andrea Chénier'' Umberta Giordana. Opero, v kateri ne manjka pretresljivih glasbenih izpovedi, kafkovsko obarvanih sodnih procesov in celo plesnih točk z razkošne zabave pariške aristokracije, v sodelovanju z operno hišo iz Trsta je režirala Sarah Schinasi, dirigent je Loris Voltolini. V naslovni vlogi bo nastopil Renzo Zulian, kot njegova izvoljenka Maddalena di Coigny pa Sabina Cvilak.
Urša Premik trenutno razstavlja v ljubljanski galeriji Kresija. Tam na ogled postavlja forografije svoje babice Hilde – oziroma Super Hilde. To ni tradicionalna babica, kot bi si jo lahko predstavljali … ampak je to Hilda v vesoljski obleki, rock Hilda, Hilda kraljica Elizabeta. “Tudi doma ni običajna babica, res je posebna in jo neverjetno spoštujem. To je bistvo, da smo vsi lahko tisto, kar si želimo. In babico sem najprej želela upodobiti kot kraljico, ker sem vedno govorila, da je babica moja kraljica.”
Na Bledu se bo jutri uradno začelo 51. mednarodno srečanje pisateljev. V središču letošnjega srečanja bosta: pisanje za otroke in mlade in pomen predstave drugega. Naslova četrtkovih okroglih miz sta ''Domišljija in stvarnost – prebujanje mladih za literaturo'' in ''Predstava o drugem: pot do miru ali pot do vojne''. Letošnje srečanje pisateljev na Bledu, ki bo v organizaciji Slovenskega centra Pen potekalo od 3. do 5. aprila, spet uvaja program Bled pred Bledom. Danes bo v dvorani slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani gost hrvaški pesnik, umetnostni zgodovinar, kritik, prevajalec in prijatelj Slovenskega centra PEN Tonko Maroević. Njegovo zbirko pesmi v slovenščini Štiriročno so prevedli Boris A. Novak, Marjan Strojan in Miha Pintarič. Na številnih samostojnih in selekcioniranih razstavah, doma in v tujini, tudi na letošnjem slovenskem bienalu ilustracije in z izbrano ilustracijo v formatu razglednice tudi na letošnjem 56. sejmu otroških knjig v Bologni, se predstavlja Andreja Peklar. Njene ilustracije za odrasle so do 26. maja na ogled na razstavi ''Svetloba-tema-svetloba'' v Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu.
V Mali drami SNG Ljubljana bo letošnjo sezono zaokrožila prva slovenska uprizoritev igre angleškega dramatika Duncana Macmillana Pljuča v režiji Žige Divjaka. S Pasijonskim dnem se v Škofji Loki začenjajo letošnji Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki so povezani z najstarejšim ohranjenim dramskim besedilom v slovenskem jeziku
Jutrišnji večer, poleg filmske premiere filma Tovor v Kinodvoru, prinaša tudi dve gledališki. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica na mali oder postavlja sedmo premierno uprizoritev sezone z naslovom Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha, ki so jo podnaslovili Groteska o luzerjih treh generacij. Lutkovno gledališče Maribor pa jutri, prav na svetovni dan lutk, pripravlja premierno uprizoritev predstave Šivilja in škarjice, pravljice Dragotina Ketteja. Na oder Slovenskega mladinskega gledališča danes prihaja predstava Andreja Rozmana Roze Baal. Mladinsko gledališče je tudi eden od producentov festivala Vzkrik.
''30 najboljših: iz zakladnice literarnega natečaja revije Mladika'' je antologija, ki predstavlja izbor nagrajenih novel literarnega natečaja revije Mladika med letoma 1973 in 2016: 30 zgodb avtorjev različnih generacij iz različnih geografskih področij – iz zamejstva, Slovenije in emigracije. Roman Prah, ki je izšel pri založbi Mladika, je delo pisatelja, pesnika, gledališkega kritika in esejista Marija Čuka. Prah je tudi roman njegove t. i. tržaške trilogije, ki odslikava stanje in razmere posameznika onstran slovenskega državnega ozemlja. V Mestni galeriji Nova Gorica je do 5. aprila na ogled kuratorska razstava Andreja Medveda z naslovom To phôs, svetloba, lumen … in tema kot črno sonce v sliki in sodobni poeziji; 2 generaciji: slikarstvo – poezija.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bodo premierno uprizorili Goldbergove variacije Georga Taborija v režiji Roberta Waltla. Drama SNG Ljubljana s krstno uprizoritvijo Ali: Strah ti pojé dušo v režiji Sebastijana Horvata odpira tudi novo prizorišče Fassbinderplac v Železniškem muzeju. Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo v Stari dvorani premierno uprizorila dramo po romanu Henryja Jamesa Krila golobice v režiji Matjaža Bergerja.
Prvi del fantazijske tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos z naslovom Zimska zaročenca, roman Tri Evine hčere ene najopaznejših turških sodobnih avtoric Elif Shafak in Noč knjige – vodnik za izvedbo so knjižne novosti založbe Sanje. Pametna bitja pa je naslov razstave dunajskega umetnika Benjamina Nachtigalla, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Ravnikar.
V mariborskem gledališču se bo ob 19.30 začela druga baletna premiera z umetninama prvič na romunsko in italijansko etno glasbo Hora – Cantata koreografov Edwarda Cluga in priznanega italijanskega mojstra giba Maura Bigonzettija. Na lendavskem gradu bodo danes odprli razstavo z naslovom Orient & Okzident (Vzhod in Zahod). Na 10. razstavi iz cikla Velikanov svetovne likovne umetnosti bodo do konca avgusta na ogled dela avstrijskega umetnika Friedensreicha Hundertwasserja in japonskega avtorja Shoichija Hasegawe. Prazgodovinska ladja iz Zambratije je eno pomembnejših odkritij pomorske arheologije na Jadranu in v Sredozemlju. Najstarejša najdba v celoti šivane barke v Sredozemlju je iz Istre. Odkrili so jo pred enajstimi leti nedaleč od Savudrije. Replika dela ladje in podrobna razstava o njenem odkritju in obdelavi podatkov je zdaj na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Inovativna razstava ''Zambratija, šivana barka'', ki je delo kustosov Arheološkega muzeja Istre iz Pulja, bo v Pomorskem muzeju v Piranu gostovala do 28. aprila.
Zgodbe umetnosti in ustvarjalcev, tokrat o okrogli mizi Zidovi med nami in projektu Javne agencije za knjiigo..
V gledališču Glej bo med 1. in 3. marcem potekal že četrti Glej, ŠtudenTeater, v okviru katerega so študentje ne-akademijskih smeri ustvarili deset novih, svežih avtorskih predstav. ''Sodobni gledališki avtorji se lotevajo Moliera zelo svojevrstno, zelo avtorsko in tudi poskušajo predrugačit besedilo'', razlaga mladi režiser Tin Grabnar, ki je v novem prevodu Primoža Viteza na veliki oder Mestnega gledališča Ljubljana postavil Tartuffa.
13. slovenski bienale ilustracije, najpomembnejša prireditev na področju ilustracije na Slovenskem, ki jo Cankarjev dom v sodelovanju z ilustratorsko sekcijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov prireja in razvija od leta 1993 naprej, tokrat odpira vrata v pomladanskih dneh. Slavnostno odprtje 13. slovenskega bienala ilustracije ter podelitve nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo, plaket in priznanj bodo jutri v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. V tamkajšnji Galeriji bo 13. slovenski bienale ilustracije na ogled do 19. maja. Med osmimi novostmi knjižnega programa KUD Sodobnost International so tudi roman Evalda Flisarja (Poglej skozi okno), tri drame Roka Vilčnika (Tarzan, Ljudski demokratični cirkus Sakešvili in Naše gledališče), zbirka kratkih zgodb Kar noč dopušča mlateškega pisatelja Pierra J. Mejlaka.
Neveljaven email naslov