Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Jubilejni 20. mednarodni festival Dnevi poezije in vina se začenja z enkratnim festivalskim dogodkom: z otvoritvijo, ki bo trajala kar ves dan. Z dogodki na valovih reke Drave v okviru programa Govori, voda! in dogodki na Ptuju, kjer bo na Vrazovem trgu bo ob 20.30 slavnostna otvoritev z velikim pesniškim branjem in koncertom. V starem mestnem jedru slovenske prestolnice zadnji teden avgusta poteka mednarodni festival Noči v stari Ljubljani. Letošnji, 28., ki ga organizira Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, se bo začel jutri. Raznovrstni brezplačni dogodki se bodo na različnih prizoriščih zvrstili od jutri do sobote, 27. avgusta
V slovensko prestolnico uradno vstopajo 19. Mladi levi - mednarodni festival sodobnih scenskih umetnost, ki bo v organizaciji zavoda Bunker, na različnih prizoriščih potekal do 28. avgusta. Na festivalu Mladi levi bodo gostili umetnike iz 10ih držav, ki bodo z različnimi umetnostmi zvrstmi predstavljali svoje zgodbe. Med njimi bodo tudi naši umetniki, tudi kolektiv Beton Ltd. s premiero Ich kann nicht anders. V Velenju se bo začel 19. festival mladih kultur Kunigunda, ki je namenjen predstavljanju in uveljavljanju mladih ustvarjalcev. Na območju emancipirane kulturne cone, Avtonomne republike Kunigunda se bo med 19. in 27. avgustom v barve njene zastave ovilo skoraj 40 kulturnih projektov. Na različnih prizoriščih se bo predstavilo več kot 200 mladih umetnikov, med njimi jih bo več kot 50 tujih.
V Novem mestu je že v polnem razmahu 17. mednarodna delavnica in glasbeni festival Jazzinty. Svoje znanje v delavnicah izpopolnjuje sedemdeset udeležencev iz enajstih držav, pisana je tudi druščina enajstih mentorjev, izvrstnih glasbenikov in priznanih pedagogov. V kamniškem Keršmančevem parku pa bo prvi od štirih predizborov prvega slovenskega prvenstva v slam poeziji. Predizbori bodo še na Ptuju, v Celju in Mariboru, kjer bo oktobra finalno tekmovanje v dovršeni odrski interpretaciji poezije.
Glasbena šola, šest ur individualne vaje dnevno, nastopi skoraj vsak konec tedna. V takem tempu pa zadnjih deset ali več let. Mladi klasični glasbeniki, stari od 16 do 26 let, pravijo, da je nagrada za trud sprejem v Mladinski orkester Evropske unije. V četrtek so v sklopu poletne turneje po Evropi nastopili tudi v ljubljanski filharmoniji. Mladi upi klasične glasbe prihajajo iz vseh držav Evropske unije, vendar poudarjajo, da kljub kulturnim in drugim razlikam govorijo skupni jezik.
Od danes do prihodnje nedelje bo v Kamniku pestro na različnih prizoriščih v središču mesta. Začenja se namreč letošnji Kamfest – 13. poletni kulturni festival v organizaciji Kulturnega društva Priden možic. Pravijo, da je Shakespearjev duh v gledališču samo v službi, sicer pa ga je življenje polno kamorkoli se obrneš. Tudi prevajalca Marjana Strojana je že od nekdaj vznemirjalo, kdo je bil William Shakespeare. Zato se je lotil prevoda pesmi iz Shakespearjevih iger. 70 pesmi je zbral v knjigi Pesmi iz iger, ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi.
Bodi, kar si, in pri tem vztrajaj je naslov pregledne razstave del - grafik, slik, ilustracij in keramike - umetnika Karla Zelenka, ki je do 25. septembra na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Ob pregledni razstavi v MGLC-ju so dela kiparja, slikarja, grafika in ilustratorja Karla Zelenka, ki je lani dopolnil 90 let, danes dopoldne v NLB Galeriji Avla v Ljubljani predstavili še razstavo Karel Zelenko v zbirkah NLB in MGLC.
Metka Krašovec prav zdaj razstavlja svoje akvarele v atriju Mestne hiše Ljubljana, njeni akvareli pa krasijo tudi pesniško zbirko Cirila Zlobca z naslovom Ljubezen - čudež duše in telesa.
V galeriji Simulaker v Novem mestu so sinoči odprli razstavo mlade novomeške grafične oblikovalke Bibe Košmerl z naslovom A Very Specific General Overview. Gre za prerez njenega dveletnega ustvarjanja v času študija na univerzi Yale, ki bo na ogled do 20. avgusta. V pritličju hiše na Trgu Leona Štuklja 10 v Mariboru je Umetnostna galerija Maribor v sodelovanju z 29-imi ustvarjalci na področju vizualne umetnosti pripravila prodajno razstavo najnovejše umetniške produkcije avtorjev in avtoric, ki delujejo v Mariboru. Razstava Made in Maribor bo odprta do 10.septembra. Jutri, 6. avgusta, pa se v bo Mariboru začel 27. Poletni lutkovni pristan, Mednarodni festival lutkovnih uprizoritev vsako leto poteka pod skupnim tematskim naslovom. Poletni lutkovni pristan, ki bo letos potekal do 4. septembra, bodo vsebinsko usmerjale Les(e)ne zgodbe. Les je namreč osnovni material, iz katerega so bile in so še lutke izdelane.
Koga napasti zdaj je naslov novega filma ameriškega dokumentarista in filmskega aktivista Michaela Moora, v katerem sicer ne napada zares, osvaja pa čezatlantske ideje, ki bi Američanom, če bi jih uvozili, pomagale bolj kot vojne za nafto.
Dve knjižni novosti založbe Mladinska knjiga. Pesniška zbirka Alica v deželi plaščev Barbare Pogačnik in prvenec Evangelij za pitbule Jiržija Bezlaja. Preverili pa smo tudi utrip na 17. kreativnem taboru Sajeta v Sotočju pri Tolminu.
Z odprtjem osrednje razstave se na Ptuju nocoj začenja prvi izmed treh največjih poletnih festivalov – umetniški festival Art Stays. Ta bo do prihodnje sobote gostil več kot 30 dogodkov na Ptuju in v okolici, predstavljenih pa bo več kot 100 domačih in tujih umetnikov. V ospredje organizatorji letos postavljajo politično umetnost. Arheologi Dolenjskega muzeja so danes na Kapiteljski njivi v Novem mestu končali letošnja zaščitna izkopavanja. Raziskali so 31 grobov iz pozne bronaste in starejše železne dobe, a skrajnih meja grobišča še niso odkrili. Na borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači bo ob 20.30 prireditev Poklon Mileni Zupančič. Pred Planinskim domom pod Storžičem pa tradicionalni literarni večer slovenskih pesnikov in pisateljev v objemu karavanških gora ter Hommage Poldetu Bibiču.
V svetu potrošništva je vse potencialen produkt. V svetu facebooka smo ta produkt mi. S to temo se v galeriji Aksioma ukvarja razstava Koliko je vreden vaš obraz? grafičnega oblikovalca in tipografa Emila Kozoleta. V oddaji pa tudi o letošnjem Filmu pod zvezdami, ki ga Kinodvor in Ljubljanski grad pripravljata že trinajsto leto.
V dolenjski prestolnici se začenjajo Novomeški poletni večeri – kolaž 17-ih različnih dogodkov, ki bodo obogatili poletno kulturno podobo mesta. Grad Bogenšperk letos tretjič gosti Valvasorjeve mednarodne grafične dneve. Zelena si, Ljubljana, skozi fotografsko oko - razstava na temo Ljubljana zelena prestolnica Evrope 2016 pa je od 5. 7. do 27. 8. na ogled v Knjižnici Prežihovega Voranca na Viču v Ljubljani.
11. Orkesterkamp v Bovcu 3. Poletni kitarski večeri v starem mestnem jedru Kopra 12. Marezijazz v Marezigah Rudi Potepuški v Novem mestu
19. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica bo do 9. julija obiskal 11 slovenskih mest in pripravil kar 116 uličnih dogodkov v izvedbi skoraj 200 nastopajočih iz štirinajstih držav. 20. mednarodno srečanja saksofonistov v Novi Gorici; 57. Jazz festival Ljubljana
Slovenski film 2.0 s podnaslovom Kritična enciklopedija slovenskega celovečernega filma 1991 – 2016 je novo delo filmskega kritika, publicista in avtorja več kot 70-ih knjig Marcela Štefančiča Juniorja. Do zdaj je zgodovino slovenskega filma bolj sistematično opisoval v knjigi Na svoji zemlji, kjer je integralno obdelal slovenski film od njegovega začetka, in v knjigi Maškarada, kjer je opisal slovenski film od leta 1948 do leta 1990. V novi knjigi Slovenski film 2.0, ki je izšla pri založbi Umco, pa predstavlja filme iz 25-letnega obdobja samostojne Slovenije.
Danes v večernih urah bodo svoja vrata odprle knjigarne v Ljubljani, Celju in Kopru. Tretja Noč knjigarn bo obiskovalcem poleg literature predstavila tudi širšo kulturo izbranih držav. Poletna muzejska noč - že tradicionalna akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih razstavišč, ki je vsako tretjo soboto v juniju - bo jutri, 18. junija, v večernih in nočnih urah, in sicer od 18-ih do 24-ih. Za 14. Poletno muzejsko noč je 80 ustanov iz 52-ih mest in krajev pripravilo kar 350 programov. Šentvid pri Stični bo ta konec tedna v znamenju 47. Tabora slovenskih pevskih zborov. Jutri zvečer bo nastopilo osem slovenskih zborov iz drugih držav, v nedeljo pa bo osrednji taborski dogodek. Združeni pevski zbori bodo z godbo in folkloro izvedli spevoigro pod naslovom Jaz sem si pa nekaj zmislu.
Neveljaven email naslov