Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Premiere: - ''Pobegla hiška'' avtorice besedila in režiserke uprizoritve Ivane Djilas v Lutkovnem gledališču Maribor - ''Lepa Vida'' - drama Ivana Cankarja v režiji Mihe Nemca v Prešernovem gledališču Kranj (koprodukcija s SNG Nova Gorica in Slovenskih stalnim gledališčem Trst) - ''V republiki sreče'' – prva slovenska uprizoritev dela britanskega dramatika Martina Crimpa v režiji Sebastijana Horvata v SNG Drama Ljubljana ''Potujoča muzika'' - bienalni koncert združenih mladinskih zborov, s katerim se bodo poklonili svetovnemu dnevu zborovskega petja - 6. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani
Čas očetov – 2. knjiga epa ''Vrata nepovrata'' pesnika Borisa A. Novaka (založba Goga) Knjižni dar in roman ''Kjer šelestijo breze'' avtorice Ivane Vatovec (Mohorjeva založba iz Celovca) ''Od Biblije do Biblosa'' – prvič na ogled restavrirana originalna Dalmatinova Biblija in pregledna razstava ob 50-letnici Valvasorjeve knjižnice v Krškem ''Prišo je glás - Prekmurci v vojni 1914-1918'' – razstava v Pomurskem muzeju Murska Sobota
Pri Cankarjevi založbi, kjer je pesnik nekoč tudi urednikoval, je izšla zbirka z naslovom Domu in rodu: gre za večinoma še neobjavljeno poezijo Toneta Pavčka. V Slovenskem mladinskem gledališču pa bo nocoj premierno uprizorjena igra Drame princes.
V Ljubljani je včeraj zaprl vrata že 31. slovenski knjižni sejem, ki je bil že tradicionalno dobro obiskan in odmeven. Letos je bila država v fokusu Francija. Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob izidu knjige Pridni sinko. Drugi od treh francoskih gostov Frédéric Beigbeder pa je na sejem dospel ob najnovejšem prevodu njegovih del, tokrat romana Oona in Salinger. V tokratnih Kulturnicah tudi o razglasitvi velike nagrade tokratnega knjižnega sejma sejma, nagrade za knjigo leta. Oddajo so ustvarili Goran Dekleva, Maja Ratej in Kaja Kokot Žanič.
16. mednarodni festival medijskih umetnosti Pixxelpoint v Novi Gorici in Gorici 3. mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival v Ljubljani Premiera Nostalgične komedije Vinka Möderndorferja v režiji Borisa Kobala v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju Premiera drame Reinerja Wernerja Fassbinderja ''Grenke solze Petre Von Kant'' v režiji Arthurja Nauzyciela v Mini teatru v Ljubljani (koprodukcija Mini teatra Ljubljana, SNG Nova Gorica in Mestnega gledališča Ptuj)
Premiera predstave Fabiani - umetnost bivanja v režiji Nede R. Bric v SNG Nova Gorica Odprtje razstave Saše J. Mächtiga: Sistemi, strategije, strukture v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani Knjižne novosti zbirke Beletrine
31. slovenski knjižni sejem se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel včeraj s slavnostno akademijo ''Odprti za knjige'' in podelitvijo nagrad. Umetniški kolektiv BridA predstavlja novi projekt z naslovom SpreadKOM (Razmeščena komunikacija) od danes do 11. decembra v Aksiomi - Zavodu za sodobne umetnosti v Ljubljani.
Slovenski knjižni sejem se bo uradno začel s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu. Po dvajsetih letih delovanja se je Bratko bibič odločil skleniti plodno mednarodno in domačo pot zasedbe s poslovilnim koncertom.
Škuc gledališče bo svojo 15. obletnico praznoval brez solz. Natančneje Brez solz za pedre. Gre za gledališko predstavo v koprodukciji s Cankarjevim domom Matiasa Bruna po romanu Johana Hiltona zapisanega po resničnih dogodkih. Glavni motiv so nasilni umori iz sovraštva. V oddaji pa tudi o 14. festivalu Drugajanje.
Premiera igre Vrtiljak Arthurja Schnitzlerja v Mestnem gledališču ljubljanskem. In dogajanje na 26. festivalu Liffe.
Eno najstarejših, če ne kar najstarejše delo, ki je posvečeno starosti in medgeneracijskim odnosom, je knjiga Marka Tulija Cicerona z naslovom POGOVORI O STAROSTI. Delo je izšlo pri Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v sodelovanju s SAZUJEM. Razstava Rihard Jakopič – beležnice. LIFFE
Gledališki premieri: - drama Inventura Vesne Hauschild v režiji Ajde Valcl v Mali Drami SNG Ljubljana - ''song drama'' Večno mladi Erika Gedeona v režiji Sandyja Lopičića v Drami SNG Maribor 26. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFF
Samorastniki so zdaj dobili tudi odrsko postavitev, premiera predstave bo drevi ob 20-ih v ljubljanskem Mestnem gledališču. Prežihov tekst je priredila dramaturginja Simona Hamer, ki je ohranila prvotno zgodbo, zanimalo pa jo je tudi, ali so samorastniki prišli do pravice, ki jim jo je za prihodnost obljubljala njihova mati. Prežih je idejo za svojo pripoved dobil od matere, njej pa naj bi jo pripovedoval ded. Menda je to resnična zgodba neke kmečke družine. V zgodbo oziroma v lika Mete in Ožbeja sta se vživela Anja Drnovšek in Jernej Gašperin. Kronika LIFFA.
Nocoj bodo nekatera slovenska kino platna – prav po festivalsko – zasuli filmi svetovne kinematografije. Začel se bo 26. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe. Filmi, ki bodo na ogled so bili že del programov Berlinala, Canneskega festivala, Mostre na Lidu, festivala v Karlovih Varih, Torontu, Tokiu, ….na primer film Taksi, iranskega režiserja Jafarja Panahija, letošnji Berlinski zlati medved je na poti do Ljubljane prepotoval festivale od Hong Konga, Buenos Airesa, Sydneja, Moskve, New Yorka in Londona. Selekcijo filmov je opravil direktor festivala Simon Popek. V Vinici v Beli krajini so ob 15.00 odprli prenovljeno spominsko hišo Otona Župančiča in v njej novo stalno razstavo o belokranjskem poetu.
Premiera baletne predstave Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga v Veliki dvorani SNG Maribor Razstava Vidoni v galerijah Rika Debenjaka in kluba keramikov v Kanalu Knjiga Syda ''Fielda Scenarij (Temelji scenarističnega pisanja)'' v prevodu Zdenka Vrdlovca (Založba UMc
Dialogi: iz petdesetletne zgodovine - razstava v Univerzitetni knjižnici Maribor Pesniška zbirka Z roba disonanc Andrejke Jereb – predstavitev v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija Defonija: Orkester Brez Meja / Orchestra Senza Confini in Bio Industrial Acoustica - v klubu Gromka v Ljubljani
Knjižne novosti založbe Amalietti: Tanja Mencin - Čarodejka; Almira Prinčič Marušič - V vrtincih časov; Bogdan K. Meško: Vedski jezik in izvor slovenščin 50-letnica Ljutomerskega okteta – slavnostni koncert z gostom Slovenskim oktetom Razstava fotografij Sunčana Stone-a v Ulični galeriji v Ljubljani
Šiška Deluxe – premiera filma scenarista in režiserja komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška v Ljubljani Premiera senzorialne predstave Merlin v režiji Barbare Pie Jenič – koprodukcija gledališča Senzorium in Lutkovnega gledališča Ljubljana Simpozij ob 650-letnici ustanovitve Novega mesta in predstavitev zbornika z naslovom Novo mesto 1965?2015
Neveljaven email naslov