Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
7. Festival migrantskega filma bo od danes do 20. junija, svetovnega dneva beguncev, osvetljeval različne teme in plati migracij, azila, življenja beguncev ter integracije priseljencev v novo družbeno okolje. 7. FMF: v Ljubljani, v Izoli, Žalcu Črnomlju Metliki, Vipavi, Murski Soboti, Logatcu in Novem mestu. Iz zagrebškega Muzeja za umetnost in obrt se je v Narodno galerijo v Ljubljano preselila razstava FIigura in ornament – Baročni kipar Johannes Komersteiner in njegov krog. Razstava, ki jo bodo odprli ob 20-ih in bo v Narodni galeriji na ogled do 25. septembra, predstavlja povzetek pregledne razstave Johannesa Komersteinerja. V okviru festivala Mesec fotografije 2016, Škot Mike Crawford, profesionalni fotograf in umetnik, pred občinstvo postavi črno bele portrete 52 znanih Slovencev. Nastali so v času njihovega ustvarjanja in bivanja v umetniški rezidenci v Londonu pod pokroviteljstvom našega Ministrstva za kulturo od leta 2011 do danes. Razstavo Mike Crawford: Portreti iz Shoreditcha si lahko ogledate v Kinu Šiška v Ljubljani. Na Kongresnem trgu v Ljubljani pa bo ob 21.00 otvoritveni koncert 28. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani. Nastopil bo Big band RTV Slovenija. Orkestru se bo pridružilo 10 odličnih solistov mlajše generacije, ki uspešno delujejo tudi v tujini. Dirigent bo Tadej Tomšič.
2. Filmski dan, posvečen filmu in filmskim ustvarjalcem, bo od danes do nedelje potekal v Slovenski kinoteki, v desetih dvoranah Art kino mreže Slovenije, v Ljubljani pa tudi v SEM-u in Muzeju sodobne umetnosti na Muzejski ploščadi. V Šmarju pri Jelšah so uradno odprli Muzej baroka, ki hrani bogato kulturno dediščino tamkajšnjega območja. V Trebnjem bodo jutri zvečer odprli 49. mednarodni tabor likovnih samorastnikov. V galeriji z eno najpomembnejših zbirk naivne umetnosti v svetu bo teden dni ustvarjalo osem likovnih umetnikov iz sedmih držav.
En evro je naslov razstave Oliverja Walkerja, ki jo bodo danes odprli v Aksiomi na Komenskega ulici 18 v Ljubljani. Oliver Walker živi in ustvarja v Berlinu in Liverpoolu. Za raziskovanje družbenih in političnih sistemov in iskanje svoje vloge v teh večjih sistemih in razmerju do njih uporablja performativno umetnost, intervencije in nove medije. Njegova razstava En evro bo v Ljubljani na ogled do 1. julija. Mestni kino Kinodvor v Ljubljani že sedmič odpira Kinodvorišče. Danes ob 21.30 s komedijo Ta nora osemdeseta Richarda Linklaterja.
Onkraj naše oble | 8. trienale sodobne umetnosti – U3 v Ljubljani Razstava slovenske in kitajske sodobne umetnosti Zemlja je ploščata v Mariboru 23. literarno-glasbeni festival Živa književnost preed ŠKUC-em v Ljubljani Spomladanski paket knjig za otroke in mladino založbe Mladinska knjiga
12. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema v Izoli Razstava in glasbeni dogodek ''Marjan Kozina in Novo mesto (ob 50. letnici smrti)'' v Dolenjskem muzeju v Novem mestu
Odprtje fotografske razstave Sebastiaa Salgada, odprtje razstave grafitarja Banksyja.
Festival mladinske kulture ''Vizije'' 2016 v Novi Gorici; ''Brought up to Code'' - samostojna razstava nemškega umetnika mlajše generacije Nicole Arthena v Galeriji Simulaker v Novem mestu; Roman ''Kronosova žetev'' pisateljice Mojce Kumerdej in pesniška zbirka Matjaža Pikala ''Rekla si, da hočeš'' - knjižni novosti založbe Beletrina, ki v teh dneh praznuje 20-letnico delovanja ''Mladi 20 pomladi'' z 20-imi dogodki Beletrininih avtorjev.
18. maj se kot Mednarodni dan muzejev praznujemo že od leta 1977. Več kot 35.000 muzejev v več kot 140 državah na petih celinah odpre svoja vrata in pripravi posebne programe. Posebnost mednarodnega dneva muzejev je tema, ki jo vsako leto določi Mednarodni muzejski svet ICOM. Naslov letošnje teme je Muzeji in kulturne krajine. Slovenski muzeji in galerije se praznovanju mednarodnega muzejskega dneva pridružujejo z dnevom odprtih vrat in različnimi prireditvami V sklopu muzejskega dneva bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli stalno zbirko, posvečeno slikarskemu velikanu 20-ega stoletja v Evropi, Zoranu Mušiču
Slovenski center PEN praznuje častitljiv jubilej. Ob 90-letnici njegovega delovanja bodo v okviru letošnjega mednarodnega srečanja PEN danes v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo z naslovom ''Svoboda besede'' Operna sezona bo v Mariboru nocoj izzvenela z veličastno umetnino Camilla Saint-Saënsa ''Samson in Dalila''. Glasbeni dogodki in festival Ozvočenja so tudi že leta del pestrega in raznovrstnega programa, ki ga od leta 1976 pripravlja Bežigrajska galerija v Ljubljani. V 40-ih letih se je zvrstilo več kot 500 dogodkov in razstav umetnikov, 14 glasbenih festivalov in 13 mednarodnih videofestivalov Narave. Izbor gradiva do 30. junija v Bežigrajski galeriji 2 predstavlja razstava z naslovom ''40 let Bežigrajske galerije 1976–2016. Prostori spreminjanj''.
Kot vrhunec letošnje razstavne sezone v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki pripravljajo nocoj slavnostno odprtje retrospektivne razstave akademskega slikarja Valentina Omana. Vrhunec je za galerijo dvojen, saj umetniku namenjajo novo pridobljene razstavne prostore na več kot 600 m2. Projekt, ki so ga pripravili skupaj s kolegi iz Muzeja moderne umetnosti Koroške v Celovcu in kulturnega centra Künstlerhaus na Dunaju, se bo končal z odprtjem razstave v Kostanjevici na Krki. Predstavili so ga na dopoldanski novinarski konferenci, na kateri je bil tudi umetnik Valentin Oman. Premiera drame ''Rose Bernd'' nemškega dramatika Gerharta Hauptmanna, Nobelovega nagrajenca za književnost, v režiji Mateje Koležnik je zadnja premiera v sezoni 2015/16 v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Avtorski projekt ''Želim si …'' v režiji Juša A. Zidarja, ki je nastal je na podlagi izbranih besedil z natečaja NAJST, s pomočjo evropskih sredstev za vzgojo občinstva, pa bo nocoj premierno na ogled na velikem odru SNG Drama Ljubljana
Moje ulice so projekt Zavoda Divja misel, pri katerem so že pred več kot desetimi leti začeli zbirati in snemati spomine meščank in meščanov o življenju v Ljubljani nekoč. Zdaj pa so zgodbe Mojih ulic dobile tudi videoobliko, pod katero se podpisuje režiserka Anja Medved. Skupaj jih je nastalo 23 in ogledati si jih bo mogoče na razstavi z naslovom Podobe pozabe – osebne zgodovine mesta Ljubljane. Jack in Leigh Ruby sta bila poklicna prevaranta, ki sta delovala v Ameriki in Avstraliji. Specializirala sta se za zavarovalniške goljufije, pri tem sta pogosto uporabljala fotografijo, film in posnetke nadzornih kamer. Nazadnje so ju aretirali zaradi goljufije, pri kateri sta izvedla tatvino v svoji lastni hiši, in ju zaprli za več kot desetletje. V tem času sta se prek odvetnika spoznala z umetnikoma in producentoma Eve Sussman in Simonom Leejem. Skupaj so naredili film Incident v avtopralnici, ki sodi v žanr »rekonstrukcije/ponovne uprizoritve«.
“Očka se s fičkom pelje, trebuh melje kislo zelje,” je bil priljubljen izrek v časih, ko so po Jugoslaviji množično vozili fički. Avto, ki je ime dobil po glavnem junaku iz stripa, v katerem je bil glavni lik Kurir Fičo, je bil trideset let sen in realnost vsakega poštenega državljana. Povzročil je motorizacijo Jugoslavije, uporabljala ga je policija, vojska in enote prve pomoči, več let je bil tudi edino vozilo za učenje novih voznikov v avtošolah. Fiča ali fička spremljajo številne zgodbe, največkrat povezane s potjo na morje, pa tudi s tem, koliko krat jim je kakšno “zakuhal” na cesti. Fenomen fička se s prenehanjem porizvodnje ni končal, ampak je šele dobro zaživel in danes se ga številni spominjajo z nostalgijo in nasmehom na ustih.
Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino v zvrsti igrano-dokumentarnega filma. Gre za igrano-dokumentarni film – to še enkrat posebej poudarjamo – , v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60-ih letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in v angleščini. Ker tako le še potrjujemo naš “slovenski statement” pravi režiser filma Žiga Virc.
Tomaž Alauf je na pohod ob nekdanji italijanski žici prvič stopil kot osnovnošolec in takrat prejel značko s podobo ilegalca. Zbirateljska strast ga je sicer prijela pozneje a zdaj njegova zbirka obsega več kot 3000 različnih spominskih predmetov, povezanih s tradicionalnim ljubljanskim pohodom okoli žice. Del zbirke je zdaj na ogled na razstavi z naslovom Strast, imenovana Pohod v središču Ljubljane, v Galeriji Kresija.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova želijo predati sporočilo, da muzej in umetnost gojita utopično zavest, ki je za človeka ključna. Ko izgubimo utopično zavest in sanje, ostane samo še prisila – neoliberalni kapitalizem. Temu se lahko za nekaj časa izognete ob ogledu razstave z naslovom Nizkoproračunske utopije.
V oddaji Kulturnicah tokrat o treh premierah: 'Republika Slovenija'' – koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda maska; ''3 zime'' - drama hrvaške avtorice Tene Štivičić v režiji Barbare Hieng Samobor v Mestnem gledališču ljubljanskem; ''Medved in mali'' avtorice Katje Gehrmann v režiji Ivane Djilas v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Neveljaven email naslov