Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Muzej v gibanju - mednarodna razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Knjižne novosti Cankarjeve založbe: Jože Horvat – Domorodje; Tommi Kinnunen – Križišče štirih poti; Francisco Goldman – Notranji krog - Kronika Mexico Cityja; Ernst Haffner – Krvni bratje.
Monografija ''Božanski Rafael'' strokovnjaka za italijansko renesanso Claudia Strinattija je po monografijah Leonardo in Michelangelo tretja unikatna knjižna mojstrovina, ki jo je v sodelovanju z italijansko založbo Scripta Maneant v slovenskem prevodu izdala založba Mladinska knjiga. Projekt umetnice Mojce Marije Pungerčar ''Socialna obleka – Socialdress'' se nadaljuje z novo razstavo "Socialdress - Mala pregledna razstava" v Galeriji Alkatraz v AKC-ju Metelkova mesto v Ljubljani. V Kinodvoru v Ljubljani bo premiera ameriškega filma ''Našel sem Felo Kutija'' v režiji Alexa Gibneya
V prostorih nekdanje tiskarne Mladinske knjige na Dunajski cesti 123 se bo danes ob 20-ih začel Mesec oblikovanja, letos že trinajsti po vrsti, ki ima tudi svoje mesto oblikovanja. Leto 2015 pa je razglašeno za leto jezikoslovca akademika Jožeta Toporišiča. Toporišičeva sinova Andrej in Tomaž sta se odločila, da vso očetovo zapuščino predata Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice NUK.
Krstna uprizoritev igre ''Rokova modrina'' avtorja Boštjana Videmška v režiji Matjaža Pograjca v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani 14. Festival mlade literature Urška v Slovenj Gradcu Razstava ''Stoletje in pol fotografskih pogledov na Novo mesto'' v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu
Danes se začenja 50. festival Borštnikovo srečanje, ki je skozi desetletja postal ena od mariborskih osrednjih kulturnih znamenitosti. Festival slovenskega jazza, letos že 11-ič, bo odprla fotografska razstava z utrinki lanskega jazzovskega dogajanja. Kako osrečiti druge proti njihovi volji, je tema novega romana Dese Muck Odred, ki je njen tretji za odrasle.
''Polja rdečega maka'' je naslov potujoče skupinske fotografske razstave, ki bo v Ljubljani od 14. oktobra do 15. novembra premierno na ogled v Prvem preddverju Cankarjevega doma. Razstava je premiera mednarodnega projekta, posvečenega sodobnemu pogledu na prvo svetovno vojno, ki povezuje partnerje iz Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije. Slovenijo zastopa Galerija Photon. Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici: premiera krstne uprizoritve predstave Krvava gora. Delo se ob stoti obletnici začetka soške fronte spominja znamenitih bojev iz prve svetovne vojne, ki so usodno zaznamovali primorske kraje in ljudi. Tekst je prispeval Gregor Brazel, predstavo je režiral Matjaž Pograjc. V Mestnem muzeju Krško je na ogled gostujoča razstava ''Neviodunum- rimsko mesto ob reki Savi'', ki so jo prvič predstavili v Posavskem muzeju Brežice v letu 2013. Z razstavo o rimskem municipiju oziroma mestu Neviodunum, ki je stalo na bližnjem Drnovem pri Krškem, v tem muzeju prvič predstavljajo arheološko gradivo enega pomembnejših območnih rimskodobnih najdišč.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju bodo drevi predstavili obsežno monografijo ''Stalna zbirka slovenske umetnosti 20. in 21. stoletja Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj''. V Umetnostni galeriji Maribor bodo nocoj odprli pregledno razstavo del fotografa in grafika Ivana Dvoršaka, vodilnega člana Foto kluba Maribor in Mariborskega kroga, ki je s svojimi fotografijami in grafičnim oblikovanjem pomembno zaznamoval slovenski in jugoslovanski likovni prostor
O dveh premierah v prestolnici : Orfej v peklu v operi in Peer Gynt v Mestnem gledališču.
V evropskem letu svetlobe in svetilnosti, ki umetelno naznanja vsesplošni izhod iz temačnosti modernosti, se omenjeni problematiki v Mariboru od danes do petka, 9. oktobra, priključuje tudi mednarodni festival MFRU-KIBLIX 2015 – k luči, k svežemu zraku, k umetnosti. Znova združena mednarodna festivalska platforma dogajanje predstavlja v KIBLA Portalu, v Valvasorjevi ulici 40, v Mariboru. Tam bodo danes ob 19.00 odprli razstavo in festivalsko platformo MFRU-KIBLIX 2015, ki jo znova sooblikujeta dva festivala: Mednarodni festival računalniških umetnosti in Kiblix, s sloganom Lift ME up!. V Ljubljani bo od danes pa do sobote na različnih prizoriščih potekal 3. festival stripa Stripolisfest. Festivalsko druženje se bo začelo drevi ob 20-ih v galeriji Društva likovnih umetnikov na Bregu, kjer se bo predstavil gost revije Stripburger, ene od soorganizatork letošnjega Stripolisfesta: to bo v Španiji živeči Francoz Olaf Ladousse, ki bo odprtje pospremil z glasbenim performansom.
Festival evropskega in mediteranskega filma (FEMF) je letni pregled evropske avdiovizualne produkcije, ki vsako leto predstavi produkcijo celovečernih igranih in animiranih filmov. Na letošnjem 6. Festivalu evropskega in mediteranskega filma v Piranu bo od 6. do 10. oktobra prikazanih kar 31 filmov v 6-ih sekcijah.
Danes se začenjata 16. festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica in 21. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki se mu posveča tudi aktualni Časopis za kritiko znanosti. V Ulični galeriji na Vegovi 4 v Ljubljani si lahko ogledate razstavo Tatiane Kocmur in Eve Mlinar, ki je nastala v sodelovanju z Mestom žensk in Bienalom neodvisnih.
Rossinijev ''Seviljski brivec'' v režiji Piera Francesca Maestrinija premierno odpira novo sezono v mariborski Operi 15. Festival srednjeveške in renesančne glasbe v Ljubljani Premiera komedije ''Micka'' avtorja Roka Vilčnika (po motivih Županove Micke A. T. Linharta) in v režiji Simona Šerbinka v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani Premiera predstave za otroke ''Pekarna Mišmaš'' avtorice Svetlane Makarovič v režiji Jureta Novaka v Slovenskem ljudskem gledališču Celje
Miki Muster: od 1. do 31. 10. pregledna razstava v MSUM; premiera mono-opere Dnevnik Ane Frank v SNG Opera in balet Ljubljana; odprtje Slovenskega salona ulične fotografije v mariborskem Fotografskem muzeju.
Kranj bo več kot mesec dni v znamenju Mednarodnega festivala likovnih umetnosti, na katerem se v mestu in okolici predstavlja 160 avtorjev iz 17-ih držav. Tema letošnjega festivala je Sodobna pokrajina. Na Malem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana bodo premierno uprizorili Mojco Pokrajculjo v režiji Eke Vogelnik; režiserka je skupaj z asistentom režije Branetom Vižintinom in dramaturgom Blažem Lukanom ter svojo hčerko, glasbeno ustvarjalko Brino Vogelnik, to vsem znano zgodbo temeljito premislila in nekoliko priredila.
Odprtje razstave Femicomix, predstavitev knjige Somnabulism in premiera dokumentarnega filma Strah ostane
''Praznovanja'' so tema letošnjih 25-ih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so se danes začeli v vseh mestih, včlanjenih v Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Do 3. oktobra se bo v različnih mestih in krajih zvrstilo 400 dogodkov – bogat program snovne in nesnovne ter tudi naravne dediščine. ''Demokracija'' in '''Evropa'' sta uvodni premieri nove sezone Drame Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana. VMali Drami bo danes premiera prve slovenske uprizoritve drame Demokracija! Nobelovega nagrajenca Josifa Brodskega v režiji Matjaža Zupančiča. Na velikem odru pa bo jutri premiera krstne uprizoritve komedije ''Evropa'' Vinka Möderndorferja v režiji Renate Vidič. Möderndorferjeva drama Evropa, ki je bila leta 2014 nagrajena z Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo, nosi podnaslov ''drama s sporočilom, hudo blasfemična farsa, poetična burleska, težka evropska môra in še marsikaj''. Na Tinjski gori v Slovenski Bistrici se danes začenja prvi mednarodni krimi in noir književni festival Alibi. Na njem bo do nedelje ustvarjalo pet piscev, njihove zgodbe pa bodo v nedeljo predstavili obiskovalcem.
Letošnje srečanje slovenskih mladinskih pisateljev ''Oko besede'' je jubilejno, dvajseto, in bo v Murski Soboti potekalo od 24. do 26. septembra. Poleg podelitve večernice, obiskov pisateljev na pomurskih osnovnih in srednjih šolah ter simpozija o nonsensu v mladinski književnosti so pripravili bogat spremljevalni program, s katerim obeležujejo 300-letnico prve prekmurske knjige in 20-letnico Očesa besede. 54. Linhartovo srečanje – festival najboljših gledaliških skupin Slovenije in zamejstva – bo od 24. do 26. septembra potekalo v Kulturnem domu v Postojni Osrednja in najpomembnejša gledališka prireditev v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti predstavlja izbor najkakovostnejših predstav slovenskega ljubiteljskega gledališča in je hkrati pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji. Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bodo premierno uprizorili delo mednarodno uveljavljenega avstrijskega pisatelja Daniela Glattauerja ''Čudežna terapija'' v režiji Tijane Zinajič. Za komedijo, ki so jo na Dunaju premierno uprizorili v začetku leta 2015, je Glattauerja navdihnil priročnik za psihoterapevte. V prvi slovenski uprizoritvi Čudežne terapije v prevodu Lučke Jenčič igrajo pa Tjaša Železnik, Uroš Smolej in Tanja Ribič. V Mestni galeriji Ljubljana je do 22. novembra na ogled razstava ''Narobe obrnjeno – ne tako bela kocka'', ki je del večletnega raziskovalnega in kuratorskega interdisciplinarnega projekta, ki sta ga zasnovali Alenka Gregorič, umetniški vodja Mestne galerije Ljubljana in KC Tobačna 001 (MGML), in v Makedoniji živeča neodvisna kustosinja in umetnostna teoretičarka Suzana Milevska.
Danes ob 18.00 se bo začelo slavnostno odprtje Plečnikove hiše v Ljubljani, v Cerkljah na Gorenjskem pa bodo ob isti uri odprli rojstno hišo Ignacija Borštnika.
Neveljaven email naslov