Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Julija letos je minilo 140 let od rojstva švicarskega psihiatra, psihologa in filozofa Carla Gustava Junga. Čeprav ga je v mladosti zelo privlačila filozofija, pa se je odločil za študij medicine in specializacijo psihiatrije. Znano je njegovo sodelovanje s Sigmundom Freudom, vendar se je pozneje odvrnil od njegove teorije ter razvil svojo teorijo osebnosti in podzavesti. In zakaj omenjamo Junga? Ker je pri založbi Beletrina izšla dolgo pričakovana slovenska izdaja njegovega avtobiografskega dela Rdeča knjiga, ki je delo petih prevajalcev. Ob rdeči knjigi Carla Gustava Junga je v Zbirki Koda založbe Beletrina mesto dobila še ena knjižna novost, in sicer popotovanje po zgodovini upodobitve človeškega obraza z naslovom Faces – zgodovina obraza, delo nemškega umetnostnega zgodovinarja Hansa Beltinga. No, obrazi pa so tudi del filmske umetnosti. Včeraj se je začela nova edicija neodvisnega ljubljanskega festivala dokumentarnega filma DokuBazaar. To je sedmi zaporedni festival, kar po besedah vodje festivala Saše Niskača pomeni, da so tako rekoč ravno prišli iz plenic in da je za njimi prvo šolsko leto. V treh dneh bo prikazanih 43 filmov, in sicer v klubu Gromka na Metelkovi, v socialnem centru Rog in v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani.
Premiera Goethejevega Fausta v režiji Tomaža Pandurja, začetek Tedna Filozofske fakultete z naslovom Humanistika in družboslovje danes - pretežno neškodljiva.
22. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto Začetek novih gledaliških sezon s premierami: - Višnjev vrt Antona Pavloviča Čehova v režiji Gáborja Tompe v Drami SNG Maribor - Učene ženske po motivih o motivih Molierovega dela z enakim naslovom v režiji Jerneja Lorencija v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju - Vsakih sedem valov Daniela Glattauerja v režiji Alena Jelena v Prešernovem gledališču v Kranju Nova sezona Centra urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani se bo začela s praznovanjem šeste obletnice in s koncertno premiero prvenca skupine Your Gay Thoughts The Watercolors.
Premiera igre dramatičarke in dramaturginje Simone Semenič, letošnje Grumove nagrajenke za najboljše novo dramsko besedilo leta 2015, z naslovom ''sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije'' v režiji Diega de Bree v Mestnem gledališču ljubljanskem. Premiera dramskega prvenca večkrat nagrajenega pisatelja in prevajalca Andreja E. Skubica ''Hura, Nosferatu!'' v režiji Simone Semenič v SNG Nova Gorica. Štirje časi, filozofsko-pisateljski projekt brez prave primerjave v sodobni slovenski literaturi, je pri Cankarjevi založbi začel nastajati leta 2002 s knjigo Pomlad, danes pa so izdali zadnji del obsežne tetralogije avtorja, profesorja dr. Marka Uršiča, z naslovom Zima in s podnaslovom O sencah.
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru Prvi dnevi kočevarske kulture v Kočevskih Poljanah v občini Dolenjske Toplice 17. mednarodni festival ustvarjalnosti Cmakájne v Cerknem Slikarska razstava ''Pokojninski steber'' Matjaža Stražarja v Ulični galeriji v Ljubljani
Shinafest v Idriji. Premiera predstave Medeja, Medeja, Medeja v režiji Mateje Kokol (MGL in AGRFT) Nadaljevanje Bienala lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru. Razstava Oblikovalske identitete v CD.
V Mariboru se bo začel 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Nacionalni festival bo v prihodnjih štirih dneh predstavil najboljše lutkovne predstave slovenskih lutkarjev v minulih dveh sezonah. Slavnostno bo tudi odprtje prenovljenega kulturnega spomenika Minoritske cerkve v Mariboru Premiera svetlobne predstave ''Mavrica'' – novega avtorskega projekta Jake Šimenca bo v Centru kulture Španski borci v Ljubljani. Predstava Mavrica je projekt, ki otrokom približa pojme, kot so svetloba, barva in oblika. Nova knjiga ''NSK: Od kapitala do kapitala'' predstavlja delo umetniškega kolektiva NSK v obdobju osemdesetih let prejšnjega stoletja.
O muzeju in knjižnici Judovskega kulturnega centra Ljubljana, slednja je od Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 6. 9. 2015 slavnostno prejela Iconotheco Valvasoriano. Pa še o slovensko-nizozemski sodobno-plesni koprodukciji Fobija, ki si jo lahko nocoj ogledate v sklopu 63. Ljubljana festivala.
''Glad'' Knuta Hamsuna v režiji Janeza Pipana – prva premiera nove sezone Mestnega gledališča Ptuj, ki so jo pripravili v koprodukciji z Mini Teatrom Ljubljana. ''Plesni polet Antona Bogova'' – gala koncert ob 20-letnici umetniškega delovanja prvaka mariborskega Baleta Antona Bogova. 36. mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi se začne danes v Kanalu ob Soči.
Janko Petrovec o prevajanju Alessandra Baricca in javnem branju njegovega najnovejšega romana Trikrat ob zori v sklopu Arsovih noči v Stari Ljubljani. Pa o Sanjah v Medani in (ne le) fotografski oživitvi Sitarjeve hiše, kjer trenutno razstavlja Borut Peterlin.
Pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, praznuje 102-i rojstni dan. Ob tem jubileju je prejel častni naziv Kulturni ambasador Republike Slovenije za njegov neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture. 102. rojstni dan Borisa je počastila tudi Cankarjeva založba iz Ljubljane z izdajo pisateljeve najnovejše knjige Rdeči trikotniki in zbornika znanstvenega simpozija Slovenska tržaška literarna šola (Prispevki s simpozija ob devetdesetletnici Alojza Rebula in 101. rojstnem dnevu Borisa Pahorja). V knjigi Rdeči trikotniki je Boris Pahor predstavil enkraten vodnik po fašističnih in nacističnih taboriščih, srhljivo zlitje sistematičnega popisa in osebnih doživetij. Knjiga Rdeči trikotniki je v izvirniku izšla pri ugledni italijanski založbi Bompiani. V slovenščino jo je prevedla Tatjana Rojc. Na Ptuju se začenjajo tradicionalni ''Dnevi poezije in vina'', ki bodo letos prvič potekali kot del pesniške platforme Versopolis. Do sobotnega večera bodo tako na Ptuju in okolici na voljo številni dogodki, od pesniških branj do koncertov, okroglih miz in zasebnih branj, vse skupaj pa bodo dopolnjevale vinske ''Hude pokušnje''. Častna gosta letošnjega festivala, ko bo v ospredju sodobna poezija v nizozemskem jeziku, sta ameriška pesnica C.D. Wright in domači pesnik Milan Dekleva.
Inštitut za politike prostora je predstavil drugo številko publikacije Prostori sodelovanja in včeraj, 24. 8. 2015, na Fakulteti za arhitekturo priredil javni posvet o skupnostnih praksah v urejanju prostora ter z njimi povezanih lokalnih pobudah (ter ponudil tudi primere dobre skupnostne prakse iz tujine, mdr. s primerjavo Ljubljana-Dunaj-Seul). Marka Peterlina, arhitekta, urbanista in urednika revije Prostori sodelovanja, ki jo izdaja IPOP, ter aktivistko društva prostoRož Zalo Velkavrh smo za oddajo Kulturnice povprašali, kje se skrivajo priložnosti in na koga se lahko obrnejo umetniki, ki za lastno prakso iščejo prostore ter kako ustvariti most med zasebnimi pobudami in javnimi akterji. V galeriji Equrna pa se počasi izteka redna poletna razstava 16 avtorjev in njihovih slikarskih del: kurator Arne Brejc jo je letos poimenoval Samo še slikarstvo.
Legendarna švedska igralka Ingrid Bergman se je rodila 29. avgusta 1915.
Premiera lutkovne predstave za najmlajše ''O dečku in Pingvinu'' v Lutkovnem gledališču Maribor 18. Festival mladih kultur Kunigunda v Velenju Začetek festivala Sanje v Medani
Listi z roba (Izidor Cankar,Veno Pilon, Alenka Puhar, Irene Mislej) in Dva brata, trije svetovi, Zgodba o družini Žagar (Monika Žagar) – knjižni novosti Mladinske knjige; Hiša na hribu – projekt sedmih umetnikov v hiši v vasi Žlebe pri Medvodah
Listi z roba (Izidor Cankar,Veno Pilon, Alenka Puhar, Irene Mislej) in Dva brata, trije svetovi, Zgodba o družini Žagar (Monika Žagar) – knjižni novosti Mladinske knjige; Hiša na hribu – projekt sedmih umetnikov v hiši v vasi Žlebe pri Medvodah
O 16. Jazzinty: mednarodnih glasbenih delavnicah, festivalskih koncertih in jam sessionih ter o naraščajoči priljubljenosti sodobne skandinavske književnosti.
Neveljaven email naslov