Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa zavzemajo pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije. Njegove ilustracije, nastale okoli srede prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so na ogled na razstavi ''Picasso: Črka v risbo'', ki bi morala biti v Moderni galeriji, a so jo spet postavili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Med svežimi knjižnimi izdajami pa sta tudi romana Romana Rozine in Gorana Gluvića in prvenec Tadeje Krečič Scholten.
Razstava in literatura
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa so pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije – na obeh področjih se je, kot je zanj značilno, izkazal za pionirja.
Ustvarjal je v jedkanici, suhi igli, gravuri, lesorezu, linorezu, litografiji in grafične tehnike med seboj tudi mešal. Znan je po posebni tehniki akvatinte s sladkorjem, s katero je dosegal širok razpon sivin. Kdaj si je pomagal celo s prsti. K ilustraciji pa so ga vodila tudi poznanstva – v Parizu se je namreč vsaj toliko kot s slikarji družil s književniki in založniki. V raznih likovnih eksperimentih je posebej zanimivo njegovo raziskovanje odnosa med besedo in podobo. Z risbo je ne le interpretiral, temveč vstopal v književnost.
V Moderni galeriji v Ljubljani so se mu konec septembra poklonili z razstavo Črka v risbo, odprtje pa je tik pred zdajci prekrižalo hudo neurje, ki je poškodovalo desno galerijsko krilo. Picassove ilustracije iz okoli sredine prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so zdaj končno na ogled, in sicer v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Tam je razstava Picasso: Črka v risbo na ogled do 20. februarja.
Med svežimi izvirnimi književnimi deli zbirk Nova slovenska knjiga in Prvenci založbe Mladinska knjiga so romani in zbirka kratkih zgodb.
Sto let slepote je obsežen roman Romana Rozine, v katerem z rodbinsko sago o družini Knap v rudarskih revirjih tematizira ''slovensko dvajseto stoletje'', vanj pa vpleta številne dogodke iz resnične zgodovine.
Goran Gluvić v novem romanu z naslovom Požri se, Robi z veliko mero grotesknega humorja in ironije popisuje zgodbo novinarja Robija, večnega upornika, ki se v življenju loteva različnih podvigov, v mladosti ustanovi punkovski band, v zrelih letih pa politično stranko in postane celo minister.
Nikoli ni prepozno je naslov knjižnega prvenca prevajalke in ustvarjalke z našega 3. programa, programa ARS, Tadeje Krečič Scholten. Gre za zbirko kratkih zgodb, ki pripovedujejo o ljudeh različnih starosti, ki živijo na različnih koncih naše celine, v različnih časih in različnih kulturnih okoljih. Čeprav ima večina zgodb s pisano paleto likov, ki jih življenje tako ali drugače postavi pred izziv ali na preizkušnjo, v naslovu pregovore, rekla ali povedi (Ljubo doma, kdor ga ima, Prvega ne pozabiš nikoli, Enkrat ni nobenkrat), se zgodbe ne razvijajo v skladu z izkušnjo, ki jo prinašajo.
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa zavzemajo pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije. Njegove ilustracije, nastale okoli srede prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so na ogled na razstavi ''Picasso: Črka v risbo'', ki bi morala biti v Moderni galeriji, a so jo spet postavili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Med svežimi knjižnimi izdajami pa sta tudi romana Romana Rozine in Gorana Gluvića in prvenec Tadeje Krečič Scholten.
Razstava in literatura
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa so pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije – na obeh področjih se je, kot je zanj značilno, izkazal za pionirja.
Ustvarjal je v jedkanici, suhi igli, gravuri, lesorezu, linorezu, litografiji in grafične tehnike med seboj tudi mešal. Znan je po posebni tehniki akvatinte s sladkorjem, s katero je dosegal širok razpon sivin. Kdaj si je pomagal celo s prsti. K ilustraciji pa so ga vodila tudi poznanstva – v Parizu se je namreč vsaj toliko kot s slikarji družil s književniki in založniki. V raznih likovnih eksperimentih je posebej zanimivo njegovo raziskovanje odnosa med besedo in podobo. Z risbo je ne le interpretiral, temveč vstopal v književnost.
V Moderni galeriji v Ljubljani so se mu konec septembra poklonili z razstavo Črka v risbo, odprtje pa je tik pred zdajci prekrižalo hudo neurje, ki je poškodovalo desno galerijsko krilo. Picassove ilustracije iz okoli sredine prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so zdaj končno na ogled, in sicer v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Tam je razstava Picasso: Črka v risbo na ogled do 20. februarja.
Med svežimi izvirnimi književnimi deli zbirk Nova slovenska knjiga in Prvenci založbe Mladinska knjiga so romani in zbirka kratkih zgodb.
Sto let slepote je obsežen roman Romana Rozine, v katerem z rodbinsko sago o družini Knap v rudarskih revirjih tematizira ''slovensko dvajseto stoletje'', vanj pa vpleta številne dogodke iz resnične zgodovine.
Goran Gluvić v novem romanu z naslovom Požri se, Robi z veliko mero grotesknega humorja in ironije popisuje zgodbo novinarja Robija, večnega upornika, ki se v življenju loteva različnih podvigov, v mladosti ustanovi punkovski band, v zrelih letih pa politično stranko in postane celo minister.
Nikoli ni prepozno je naslov knjižnega prvenca prevajalke in ustvarjalke z našega 3. programa, programa ARS, Tadeje Krečič Scholten. Gre za zbirko kratkih zgodb, ki pripovedujejo o ljudeh različnih starosti, ki živijo na različnih koncih naše celine, v različnih časih in različnih kulturnih okoljih. Čeprav ima večina zgodb s pisano paleto likov, ki jih življenje tako ali drugače postavi pred izziv ali na preizkušnjo, v naslovu pregovore, rekla ali povedi (Ljubo doma, kdor ga ima, Prvega ne pozabiš nikoli, Enkrat ni nobenkrat), se zgodbe ne razvijajo v skladu z izkušnjo, ki jo prinašajo.
V drugi epizodi javnih prostorov razmišljamo o spremenjenem odnosu do parka in gozdnih površin v času, ko živimo v pandemični družbi
26. MFRU – mednarodni festival računalniške umetnosti – se osredotoča na projekte, ki obravnavajo infrastrukturne aspekte odnosa med računalniškimi tehnologijami in planetarnimi ekologijami. V Mariboru se je začel sredi oktobra, zaradi širjenja epidemije pa so ga preselili na splet. Festivalski program z več kot 40 dogodki bo na spletu trajal do konca leta, pripravili pa so ga v Mladinskem kulturnem centru Maribor in Platformi za sodobno raziskovalno umetnost KonS v sodelovanju z različnimi partnerji. V Mariboru se bo danes začel 10. Mednarodni festival otroškega in mladinskega filma Enimation. Na spletu bo do sobote v osrednjem, tekmovalnem delu predstavil 30 filmov mladih avtorjev z različnih koncev sveta, v sklopu Sveži pa animirane, igrane, dokumentarne in eksperimentalne filme slovenskih ustvarjalcev.
Kakšno je dogajanje na področju kulture v obdobju omejitev? Kakšne so možnosti izposoje knjižničnega gradiva v Knjižnici Novo mesto sta pojasnila direktor Luka Blažič in Petra Kovič, vodja službe za izposojo in delo z uporabniki.
Mag. Barbara Kalan, kustosinja in knjižničarka v Gorenjskem muzeju, v branje priporoča knjigo Kilometer nič, ki jo je partnerica Primoža Rogljiča, Lora Klinc začela pisati na lanski dirki po Španiji.
Razmišljamo o novih konceptih javnega prostora, ki se je, odkar živimo v pandemični družbi, s trga in ulic umaknil v naše dnevne sobe in spalnice. Tudi odnos do parka in gozdnih površin se je spremenil v primeru s tem, kar nam je pomenil še pred enim letom.
Spletna razstava ''Kjer so čebele doma'' na portalih Slovenskega etnografskega muzeja in Etnografskega muzeja Zagreb sledi strukturi fizične razstave, ki jo je SEM prvič postavil na ogled leta 2018, ob prvem svetovnem dnevu čebel. S fotografijami, besedili in videi razkriva zbirke SEM, osredotočene na bivališča čebel, podaja informacije o avtohtoni kranjski čebeli, predstavlja najpomembnejše osebnosti in dosežke v zgodovini čebelarstva na Slovenskem, pa tudi panje, čebelnjake in poslikane panjske končnice.
Slovenska radijska igra prvič v zgodovini osrednjega evropskega medijskega festivala med finalisti za najboljšo radijsko igro
Radijska igra z naslovom Treba bi bilo peljati psa na sprehod je finalistka evropskega festivala Grand Prix. Ustvarili so jo na Tretjem programu Radia Slovenija - programu Ars.
V Slovenski kinoteki so ob stoletnici Federica Fellinija,enega najvplivnejših filmskih režiserjev 20. stoletja, načrtovali številne dogodke: v novih razstavnih prostorih Kinoteke, gostujočo razstavo Stoletnica. Fellini v svetu ter retrospektivo Federico Fellini 100. Retrospektiva in ogled razstave sta zaradi aktualnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa predstavljeni za nedoločen čas. O novih prostori in o Felliniju bodo spregovorili vodja Muzejskega oddelka Špela Čižman, direktor kinoteke Ivan Nedoh ter filmska publicistka Majda Širca.
V Filmogledu na vprašanje Ali ste si zapomnili film zaradi glasbe ali glasbo zaradi filma odgovarja Ana Šturm, mlada in pronicljiva urednica revije Ekran. Že nekaj let intenzivno sodeluje pri različnih slovenskih festivalih, tudi z Animateko, kjer pomaga pri selekciji programa študentskih filmov, Ana je strastna poslušalka različnih svetovnih podkastov ter soustvarjalka podkasta Film flow, kjer skupaj z Bojano Bregar, Majo Peharc, in Majo Willow Zupanc enkrat na mesec debatirajo o najboljših filmih, ki jih (ni)ste videli, o popkulturi, pa o lajfu.
Maja Kastelic, Gašper Rus in Igor Šinkovec so avtorji najnovejših stripovskih reinterpretacij ljudskega slovstva iz zbirke Ta ljudske v stripu. Gre za slovenske ljudske pravljice, ki so jih avtorji na povabilo Stripburgerja po svoje preoblikovali v stripovsko obliko in v katerih srečamo priljubljene pravljične junake, kot so prebrisane zverinice iz Rezije, pijani zajec, lačni medved.
Gledališča sodijo med tiste ustanove, ki so se letos znašla v nezavidljivem položaju. Zaprli so jih, pa omejevali število obiskovalcev predstav in po tem, ko so mnoga precej optimistično vstopila v novo sezono se zdaj spet obetajo precej negotovi časi. Kakšni časi se obetajo gledališčem in kako jih bodo prebrodili? Odgovarja Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica.
Na vprašanje, ali ste si zapomnili glasbo zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja Ervin Hladnik Milharčič, eden najvznemirljivejših in najbolj branih slovenskih novinarjev. Novinarski opus Ervina Hladnika Milharčiča je neizmerljiv, eden najbolj branih slovenskih novinarjev pa je tudi prodoren poznavalec filmske umetnosti.
10. oktobra 1920 je potekal koroški plebiscit in temu je posvečena razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki sta jo v sodelovanju z njim ter Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor. Razstava je obogatena s fotografijami, muzejskimi predmeti, propagandnim materialom in dokumenti. Nekateri so javnosti na ogled prvič.
Letošnji 9. oktober, dan arhitektov, je bil namenjen slovenskim arhitektom, ki delajo v tujini. Nekaj njihovih zgodb je ujela Nina Zagoričnik.
Arhitektka Maja Ivanič je predsednica Društva arhitektov Ljubljane in Piranskih dnevov arhitekture.
Začenja se 23. Festival slovenskega filma, ki bo letos potekal v Ljubljani. Kakšen je program in kako na domačo filmsko produkcijo vpliva korona obdobje? Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Nepozabne - ženske, ki so premikale meje našega sveta je knjiga, ki je ob izidu pri Mladinski knjigi dvignila precej prahu zaradi cenzurirane naslovnice, s katere so umanjkala kolesa. Kar je paradoks, saj so znotraj cenzuriranih naslovnic popisane zgodbe žensk, ki so v zgodovini neustrašno orale ledino. Nataša Štefe se je srečala s sociologinjama, soavtoricama in snovateljicama dela Nepozabne dr. Milico Antić Gaber in dr. Veroniko Tašner.
Neveljaven email naslov