Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj nam razkriva razstava v muzeju MAO, Struktura modernosti: Iskanja Edvarda Ravnikarja, osrednji dogodek v nizu prireditev, ki so jih pripravili v Ravnikarjevem letu 2023?
Kje in kako je Ravnikar zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države, kako je preoblikoval vlogo arhitekta dvajsetega stoletja ter o ustvarjalnem dvomu in nikoli dokončanih eksperimentih.
Kustos Miloš Kosec pravi: "Ravnikar skozi svoja dela, skozi arhitekturo kot tudi skozi svoje zapise, razmisleke ter pedagoško delo, v bistvu ne daje hitrih odgovorov, daje pa ključna vprašanja, brez katerih še danes ni mogoče snovati prihodnjega sveta."
Kaj nam razkriva razstava v muzeju MAO, Struktura modernosti: Iskanja Edvarda Ravnikarja, osrednji dogodek v nizu prireditev, ki so jih pripravili v Ravnikarjevem letu 2023?
Kje in kako je Ravnikar zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države, kako je preoblikoval vlogo arhitekta dvajsetega stoletja ter o ustvarjalnem dvomu in nikoli dokončanih eksperimentih.
Kustos Miloš Kosec pravi: "Ravnikar skozi svoja dela, skozi arhitekturo kot tudi skozi svoje zapise, razmisleke ter pedagoško delo, v bistvu ne daje hitrih odgovorov, daje pa ključna vprašanja, brez katerih še danes ni mogoče snovati prihodnjega sveta."
Prisluhnimo tišini je oddaja naše televizije, v prvi vrsti namenjena gluhim, naglušnim in gluho slepim, ki je letos obeležila svojo 40-letnico. Zadnjih deset let oddaji urednikuje magistrica Tina Grošelj, ki je tudi scenaristka dokumentarnega filma Jezik enakopravnosti, o življenju in položaju gluhih in naglušnih pri nas. Najdete ga v arhivu multimedijskega predvajalnika RTVSLO. Še en film pa - poleg branja knjige - na ogled priporoča Tina Grošelj.
Premisleki, kako razmišljamo o prostoru, kritično ali široko. Tokrat, kako se je odnos do parka, gozda spremenil v primeru s tem, kar je pomenil še pred enim letom.
Črna kronika je ena od najbolj spremljanih in razpravljanih vsebin in tako je bilo tudi nekoč, ko so si časopisi s črno kroniko višali prodajo. Mag. Barbara Kalan in Anja Poštrak, kustosinji v Gorenjskem muzeju sta raziskali zgodovino črne kronike na Gorenjskem, ter ugotovili kar nekaj vzporednic z današnjim časom. Prav tako so nekoč imeli zaradi bolezni zaprte meje, policijsko uro in precej pogoste kazni za voznike vozov. Veliko je bilo tožb zaradi žalitve časti, beračenja, dolg jezik in težke besede so posameznika lahko kaj hitro pripeljali pred sodišče, divji lov ni bil dovoljen, niti za preživetje ne. Že od nekdaj so časopisi obširno pisali o temah črne kronike, brez kakršnega koli varovanja osebnih podatkov. Nastopajoči so bili zapisani z imenom in priimkom, včasih celo s podatkom, kje dotični stanuje. Prav nič drugače ni bilo v primerih, ko so se v črni kroniki znašli otroci, na primer zaradi nesreče pri delu. Avtorici razstave o gorenjski črni kroniki, ki je postavljena v Gorenjskem muzeju, sta ob bolj znanih imenih kronike poudarili tudi Vodiško Johanco, verjetno eno najbolj znanih slovenskih slepark.
Konec oktobra je skupina Leonart zaradi sedanjih razmer izdala in prek FB koncertno predstavila drugi album Vrh sveta. Poleg dobre glasbe in filmske serije člani skupine priporočajo tudi zanimivo branje in tradicionalno kulinarično izkušnjo ...
V drugi epizodi javnih prostorov razmišljamo o spremenjenem odnosu do parka in gozdnih površin v času, ko živimo v pandemični družbi
26. MFRU – mednarodni festival računalniške umetnosti – se osredotoča na projekte, ki obravnavajo infrastrukturne aspekte odnosa med računalniškimi tehnologijami in planetarnimi ekologijami. V Mariboru se je začel sredi oktobra, zaradi širjenja epidemije pa so ga preselili na splet. Festivalski program z več kot 40 dogodki bo na spletu trajal do konca leta, pripravili pa so ga v Mladinskem kulturnem centru Maribor in Platformi za sodobno raziskovalno umetnost KonS v sodelovanju z različnimi partnerji. V Mariboru se bo danes začel 10. Mednarodni festival otroškega in mladinskega filma Enimation. Na spletu bo do sobote v osrednjem, tekmovalnem delu predstavil 30 filmov mladih avtorjev z različnih koncev sveta, v sklopu Sveži pa animirane, igrane, dokumentarne in eksperimentalne filme slovenskih ustvarjalcev.
Kakšno je dogajanje na področju kulture v obdobju omejitev? Kakšne so možnosti izposoje knjižničnega gradiva v Knjižnici Novo mesto sta pojasnila direktor Luka Blažič in Petra Kovič, vodja službe za izposojo in delo z uporabniki.
Mag. Barbara Kalan, kustosinja in knjižničarka v Gorenjskem muzeju, v branje priporoča knjigo Kilometer nič, ki jo je partnerica Primoža Rogljiča, Lora Klinc začela pisati na lanski dirki po Španiji.
Razmišljamo o novih konceptih javnega prostora, ki se je, odkar živimo v pandemični družbi, s trga in ulic umaknil v naše dnevne sobe in spalnice. Tudi odnos do parka in gozdnih površin se je spremenil v primeru s tem, kar nam je pomenil še pred enim letom.
Spletna razstava ''Kjer so čebele doma'' na portalih Slovenskega etnografskega muzeja in Etnografskega muzeja Zagreb sledi strukturi fizične razstave, ki jo je SEM prvič postavil na ogled leta 2018, ob prvem svetovnem dnevu čebel. S fotografijami, besedili in videi razkriva zbirke SEM, osredotočene na bivališča čebel, podaja informacije o avtohtoni kranjski čebeli, predstavlja najpomembnejše osebnosti in dosežke v zgodovini čebelarstva na Slovenskem, pa tudi panje, čebelnjake in poslikane panjske končnice.
Slovenska radijska igra prvič v zgodovini osrednjega evropskega medijskega festivala med finalisti za najboljšo radijsko igro
Radijska igra z naslovom Treba bi bilo peljati psa na sprehod je finalistka evropskega festivala Grand Prix. Ustvarili so jo na Tretjem programu Radia Slovenija - programu Ars.
V Slovenski kinoteki so ob stoletnici Federica Fellinija,enega najvplivnejših filmskih režiserjev 20. stoletja, načrtovali številne dogodke: v novih razstavnih prostorih Kinoteke, gostujočo razstavo Stoletnica. Fellini v svetu ter retrospektivo Federico Fellini 100. Retrospektiva in ogled razstave sta zaradi aktualnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa predstavljeni za nedoločen čas. O novih prostori in o Felliniju bodo spregovorili vodja Muzejskega oddelka Špela Čižman, direktor kinoteke Ivan Nedoh ter filmska publicistka Majda Širca.
V Filmogledu na vprašanje Ali ste si zapomnili film zaradi glasbe ali glasbo zaradi filma odgovarja Ana Šturm, mlada in pronicljiva urednica revije Ekran. Že nekaj let intenzivno sodeluje pri različnih slovenskih festivalih, tudi z Animateko, kjer pomaga pri selekciji programa študentskih filmov, Ana je strastna poslušalka različnih svetovnih podkastov ter soustvarjalka podkasta Film flow, kjer skupaj z Bojano Bregar, Majo Peharc, in Majo Willow Zupanc enkrat na mesec debatirajo o najboljših filmih, ki jih (ni)ste videli, o popkulturi, pa o lajfu.
Maja Kastelic, Gašper Rus in Igor Šinkovec so avtorji najnovejših stripovskih reinterpretacij ljudskega slovstva iz zbirke Ta ljudske v stripu. Gre za slovenske ljudske pravljice, ki so jih avtorji na povabilo Stripburgerja po svoje preoblikovali v stripovsko obliko in v katerih srečamo priljubljene pravljične junake, kot so prebrisane zverinice iz Rezije, pijani zajec, lačni medved.
Gledališča sodijo med tiste ustanove, ki so se letos znašla v nezavidljivem položaju. Zaprli so jih, pa omejevali število obiskovalcev predstav in po tem, ko so mnoga precej optimistično vstopila v novo sezono se zdaj spet obetajo precej negotovi časi. Kakšni časi se obetajo gledališčem in kako jih bodo prebrodili? Odgovarja Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica.
Na vprašanje, ali ste si zapomnili glasbo zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja Ervin Hladnik Milharčič, eden najvznemirljivejših in najbolj branih slovenskih novinarjev. Novinarski opus Ervina Hladnika Milharčiča je neizmerljiv, eden najbolj branih slovenskih novinarjev pa je tudi prodoren poznavalec filmske umetnosti.
10. oktobra 1920 je potekal koroški plebiscit in temu je posvečena razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki sta jo v sodelovanju z njim ter Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor. Razstava je obogatena s fotografijami, muzejskimi predmeti, propagandnim materialom in dokumenti. Nekateri so javnosti na ogled prvič.
Neveljaven email naslov