Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Navade maskiranja in maškaranja izvirajo še iz rimskih časov in so značilne za večji del sveta. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Špela Šebenik je obiskala Etnografsko društvo Kurent, kjer so ji mladi člani društva povedali vse o kurentu in o svojih izkušnjah nošenja 40 kilogramov težke opreme.
Navade maskiranja in maškaranja so med ljudmi žive že zelo dolgo, iz antike pa izhajajo prvi zapisi o maskah. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Pustna tradicija na Ptuju živi tudi med mlajšimi generacijami. Najmlajša članica Etnografsko društvo Kurent ima šele 5 let, moji sogovorniki pa so bili nekoliko starejši: dijaki Zala Zajko Ivančič, Žan Potočnik, Nejc Ekart, Jan Veselič in osnovnošolec Žiga Bor Ivančič.
K temu, da se v pustnem obdobju za 2 tedna posvetijo kurentovanju in z društvom ružijo doma in v tujini, so jih največkrat pritegnili družinski člani in prijatelji. Biti del tega je zanje zabava, ki ti da občutek, da ohranjaš ljudsko tradicijo svojega kraja.
Nejc: »Počutimo se super, demonsko! Počutimo se kot del ljudskega izročila, žive kulturne dediščine. Pomeni mi sprostitev od šole, za teden, dva, tri si malo oddahnemo, rajamo, se imamo fajn in ne mislimo na vsakdanji šolski stres. Na ulici je vse veselo in super je, ko si del tega.«
Gre za pogansko masko, ki izvira še iz obdobja pred krščanstvom. To je masko sicer preganjalo, a nikoli pregnalo. Etnologi in etnografi sicer ne vedo točno, kako, zakaj in kje je nastala maska kurenta, nekateri pa izvor vidijo v rimskih navadah in verovanjih. Kurenti odganjajo zimo, kličejo pomlad, pa tudi plodnost in srečo, z zvonci in pokanjem pokačev ustvarjajo hrup, da se kdaj zgodi, priznava Jan, da se jih kdo tudi ustraši:
»A mi smo prijazni kurenti. Ne strašimo ljudi po svetu, samo odganjamo zimo in prinašamo pomlad.«
Biti kurent ne pomeni le rajanja in potovanja v tujino – gre tudi za napor, švicanje, za polno podrobnosti, na katere moraš paziti in biti pripravljen. Oprema je težka 40 kilogramov, največji del te teže pa prispeva 5 zvoncev, ki si jih kurent z verigo pripne za pas. Pri tem mu mora nekdo pomagati (ponavadi so to hudiči), saj so zvonci pretežki, da bi si jih kurent, oblečen v težek in nekoliko okoren ovčji kožuh, zapel sam.
V roki ima kurent ježevko, na glavi pa kapo. Poznamo dve vrsti kurentov: pernati markovski kurent in rogati haloški korant, ki ima rogove in v kapi katerega je nekoliko več zraka. Kapa pernatega kurenta, ki ga nosijo moji sogovorniki, je (tako kot vsi ostali deli maske) narejena iz materialov in sestavin, ki so jih ljudje našli doma: včasih zajčja, pozneje ovčja koža, ježev kožuh, perje od gosi in pava, usnjeni trak za jezik, svinjski čekani, posušena meta, fižol za zobe.
Poslikava in okrasitev s krep papirjem sta unikatni, zato je vsak kurent nekoliko drugačen od drugega. Da se v povorki več sto kurentov člani posameznega društva prepoznajo, imajo na primer vezalke ali na maski rože določene barve. Kako se naredi rože, je pokazala Karmen Ivančič.
Poleg kurentov so v sprevodu tudi hudiči, ki so sicer poznejše maske in so se kurentu pridružile šele v 20. stoletju. Imajo nekoliko manj okrašeno masko in manj kožuha, zato so nekakšni vodiči, ki poskrbijo, da ne pride do nesreč na sprevodih, kurentu pa pomagajo pri oblačenju in še čem. Hudiči pa niso edini spremljevalci demonskega kurenta. To sta tudi baba nosi deda in piceki.
Za kakšni maski gre, pa Žiga Bor Ivančič.
Pokanje nikakor ni lahka veščina, tudi kakšna nesreča se lahko zgodi, pravi Žiga: »Kdaj se bo očesu udarim ali pa mi bič odleti iz rok.« Najbolj pomembno pa je, doda Jan, da med sprevodom poskrbijo za varnost občinstva. Na to pazijo vsi. Kakšne so pasti zvoncev in verige, ki jih nosi, lahko slišite v oddaji, mi pa vam lahko rečemo ne še – če si boste letos ogledali kakšen sprevod s kurenti, ne pozabite na robec. Tega so včasih dekleta dajale neporočenih fantom, ki so edini lahko nosili kurentovo masko – seveda le tistemu, za katerega so se ogrele. Čeprav navada podeljevanja robcev počasi izginja, pa lahko vi robec podarite v znak spodbude in zahvale.
Za ohranitev pustnega ljudskega izročila, ki jo ptujska društva želijo uvrstiti tudi na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine, se torej ni bati.
682 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Navade maskiranja in maškaranja izvirajo še iz rimskih časov in so značilne za večji del sveta. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Špela Šebenik je obiskala Etnografsko društvo Kurent, kjer so ji mladi člani društva povedali vse o kurentu in o svojih izkušnjah nošenja 40 kilogramov težke opreme.
Navade maskiranja in maškaranja so med ljudmi žive že zelo dolgo, iz antike pa izhajajo prvi zapisi o maskah. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Pustna tradicija na Ptuju živi tudi med mlajšimi generacijami. Najmlajša članica Etnografsko društvo Kurent ima šele 5 let, moji sogovorniki pa so bili nekoliko starejši: dijaki Zala Zajko Ivančič, Žan Potočnik, Nejc Ekart, Jan Veselič in osnovnošolec Žiga Bor Ivančič.
K temu, da se v pustnem obdobju za 2 tedna posvetijo kurentovanju in z društvom ružijo doma in v tujini, so jih največkrat pritegnili družinski člani in prijatelji. Biti del tega je zanje zabava, ki ti da občutek, da ohranjaš ljudsko tradicijo svojega kraja.
Nejc: »Počutimo se super, demonsko! Počutimo se kot del ljudskega izročila, žive kulturne dediščine. Pomeni mi sprostitev od šole, za teden, dva, tri si malo oddahnemo, rajamo, se imamo fajn in ne mislimo na vsakdanji šolski stres. Na ulici je vse veselo in super je, ko si del tega.«
Gre za pogansko masko, ki izvira še iz obdobja pred krščanstvom. To je masko sicer preganjalo, a nikoli pregnalo. Etnologi in etnografi sicer ne vedo točno, kako, zakaj in kje je nastala maska kurenta, nekateri pa izvor vidijo v rimskih navadah in verovanjih. Kurenti odganjajo zimo, kličejo pomlad, pa tudi plodnost in srečo, z zvonci in pokanjem pokačev ustvarjajo hrup, da se kdaj zgodi, priznava Jan, da se jih kdo tudi ustraši:
»A mi smo prijazni kurenti. Ne strašimo ljudi po svetu, samo odganjamo zimo in prinašamo pomlad.«
Biti kurent ne pomeni le rajanja in potovanja v tujino – gre tudi za napor, švicanje, za polno podrobnosti, na katere moraš paziti in biti pripravljen. Oprema je težka 40 kilogramov, največji del te teže pa prispeva 5 zvoncev, ki si jih kurent z verigo pripne za pas. Pri tem mu mora nekdo pomagati (ponavadi so to hudiči), saj so zvonci pretežki, da bi si jih kurent, oblečen v težek in nekoliko okoren ovčji kožuh, zapel sam.
V roki ima kurent ježevko, na glavi pa kapo. Poznamo dve vrsti kurentov: pernati markovski kurent in rogati haloški korant, ki ima rogove in v kapi katerega je nekoliko več zraka. Kapa pernatega kurenta, ki ga nosijo moji sogovorniki, je (tako kot vsi ostali deli maske) narejena iz materialov in sestavin, ki so jih ljudje našli doma: včasih zajčja, pozneje ovčja koža, ježev kožuh, perje od gosi in pava, usnjeni trak za jezik, svinjski čekani, posušena meta, fižol za zobe.
Poslikava in okrasitev s krep papirjem sta unikatni, zato je vsak kurent nekoliko drugačen od drugega. Da se v povorki več sto kurentov člani posameznega društva prepoznajo, imajo na primer vezalke ali na maski rože določene barve. Kako se naredi rože, je pokazala Karmen Ivančič.
Poleg kurentov so v sprevodu tudi hudiči, ki so sicer poznejše maske in so se kurentu pridružile šele v 20. stoletju. Imajo nekoliko manj okrašeno masko in manj kožuha, zato so nekakšni vodiči, ki poskrbijo, da ne pride do nesreč na sprevodih, kurentu pa pomagajo pri oblačenju in še čem. Hudiči pa niso edini spremljevalci demonskega kurenta. To sta tudi baba nosi deda in piceki.
Za kakšni maski gre, pa Žiga Bor Ivančič.
Pokanje nikakor ni lahka veščina, tudi kakšna nesreča se lahko zgodi, pravi Žiga: »Kdaj se bo očesu udarim ali pa mi bič odleti iz rok.« Najbolj pomembno pa je, doda Jan, da med sprevodom poskrbijo za varnost občinstva. Na to pazijo vsi. Kakšne so pasti zvoncev in verige, ki jih nosi, lahko slišite v oddaji, mi pa vam lahko rečemo ne še – če si boste letos ogledali kakšen sprevod s kurenti, ne pozabite na robec. Tega so včasih dekleta dajale neporočenih fantom, ki so edini lahko nosili kurentovo masko – seveda le tistemu, za katerega so se ogrele. Čeprav navada podeljevanja robcev počasi izginja, pa lahko vi robec podarite v znak spodbude in zahvale.
Za ohranitev pustnega ljudskega izročila, ki jo ptujska društva želijo uvrstiti tudi na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine, se torej ni bati.
Knjižnih sejmov je po svetu veliko. Že od leta 1440, ko je bil v okolici Frankfurta prvi, torej že 577 let, so se na njem srečevali ljudje, ki jih je povezovala knjiga. Ta teden je je tako pri nas svoja vrata odprl že 33. slovenski knjižni sejem. Poleg predstavitev različnih založb obiskovalci lahko sodelujejo tudi v debatni kavarni, prisluhnejo predavanjem v založniški akademiji, poskrbeli pa so tudi za otroke in mladostnike, saj v času knjižnega sejma na odru zaživijo številne knjižne, gledališke in glasbene predstave. Med knjižne police se je podala Tadeja Bizilj.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Leto 2018, ki se počasi približuje, bo Cankarjevo leto – v njem bomo počastili 100. obletnico smrti našega največjega slovenskega pisatelja. Trije avtorji, Andrej Rozman Roza, Boštjan Gorenc – Pižama in Žiga X Gombač, so sprejeli velik izziv in odgovornost za sodobno interpretacijo treh izbranih poglavij iz obsežnega Cankarjevega opusa. Z deli želijo mladim bralcem na kritičen, raziskovalen in provokativen način približali literarni opus Ivana Cankarja in jim pokazati, kaj je mojstrska literatura. Več o projektu Cankar v stripu v današnji oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Prisluhnite kako so ustavrili radijsko igro šestošolci iz OŠ Heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Vsako sobotno dopoldne imajo glavno besedo na Prvem mladi. Po deseti je čas za oddajo Kulturomat, v kateri predstavljamo mlade, ki sem jim kultura ne zdi dolgočasna, temveč se je lotijo na svoj, inovativen način. V naslednjih minutah boste tako slišali pogovor s sestrama, ki pravita, da je ustvarjanje, petje in igranje v družinskem krogu nekaj najlepšega na svetu. Z njima se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
V Kulturomatu bomo predstavili mlado slovensko pesnico Katarino Gomboc. Študentka magistrskega študija slovenskega in ruskega jezika je med 116 literati, mlajšimi od 30 let, ki so se prijavili na natečaj revije Mentor za mlade literarne talente, zmagala s svojimi pesmimi in bila na festivalu mlade literature Urška razglašena za »uršljanko« 2017.
Sončna dvorana Izole je bila naš tokratni gostitelj na že 53. srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije. Pričakujte ustvarjalne poglede, zgodbe in izkušnje mladih upov slovenskega filma v tokratnem Kulturomatu! Avtorica oddaje je Liana Buršič
Mladi svojo ustvarjalnost in energijo usmerjajo na številna umetniška področja. Med njimi sta tudi ples in petje, ki ju že kar nekaj let uspešno gojijo na II. osnovni šoli Celje. Plesno-gledališka skupina te šole, ki jo letos obiskujejo le dekleta, vsako leto pripravi nekaj nastopov, sodelujejo s pevskim zborom na šoli, pa tudi z dijaki Gimnazije Celje - Center.
Smo v tednu, ko Slovenija diha s košarko, zaradi Festivala slovenskega filma pa tudi s filmom. S filmom, ki je priložnost za igro in raziskovanje pa tudi čas, ko lahko v zatemnjeni dvorani pobegnemo vse prevečkrat noremu vrvežu vsakdana. Zato v tokratnem Kulturomatu odkrivamo filmske novosti in poučne ter ustvarjalne spremljevalne dogodke za mladostnike na repertoarju Kinodovora. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Del svojega poletja so namenili glasbi, v zadnjih dneh počitnic trdo poprijeli za glasbila, avlo Mestne občine Kranj spremenili v glasbeno-vadbeni prostor, pred tem pregledali kar nekaj filmov in pripravili celovečerni koncert filmske glasbe. Mladi glasbeniki iz Kranja in okolice, ki so se lani združili pod imenom Kr’ Bis Band, se vračajo – drugi vikend v septembru so v Cerkljah na Gorenjskem predstavili svoj novi glasbeni projekt Vrnitev odpisanih: Čudoviti šum. Ulovili smo jih na vaji pred koncertoma.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
V tokratnem Kulturomatu gostimo mlada glasbenika, brata in sestro, Gašperja in Mašo Fatur, ki navdihujoče ubirata vsak svoj strunski instrument. Izvedeli boste tudi kako sta povezana s slavnim duom 2 Cellos in znamenito popevko Ne čakaj na maj! Z Mašo in Gašperjem se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič
Bilka Peršič je mlada primorska glasbenica, ki obiskuje Umetniško gimnazijo Koper in igra na harfo. V vseh letih svojega glasbenega izobraževanja si je pridobila veliko izkušenj s tekmovanji, snemanji ter številnimi seminarji pri svetovno uspešnih harfistkah kot so Patrizia Tassini, Jana Bouskova, Marie Pierre Langlamet, Karen Vaughan idr. Udeležila se je že regijskega in državnega tekmovanja TEMSIG, kjer je dosegla dve zlati plaketi in drugo nagrado, ter mednarodnega tekmovanja Svirel, na katerem je prav tako dobila zlato plaketo. Dosegla je srebrno plaketo na Mednarodnem tekmovanju DHS in pa zlato na mednarodnem tekmovanju Svirel. Nastopala je tudi z Obalnim Komornim orkestrom pod taktirko umetniškega vodje Greblo Patrika. Višek njene dosedanje glasbene kariere je nastop na Izboru za tekmovanje Evrovizijski Mladi Glasbeniki 2016. V finalu se je predstavila tudi kot solistka in igrala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil priznani dirigent En Shao. Zakaj je harfa zanjo najlepši inštrument in kako je z vadbo v poletnih dneh, ko živiš čisto ob morju pa tudi o tem, kako pričakuje zadnji letnik srednje šole in kakšni so njeni nadaljnji načrti, bo Bilka Peršič povedala več v tokratni oddaji Kulturomat v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Obiskali smo ekipo mladih nadebudnih filmskih ustvarjalcev, ki bodo avgust preživeli delovno – pred in za kamerami oz. točneje, fotoaparatom. Svoj film, ki zaenkrat še nima naslova, namreč snemajo z dobrim sponzorskim fotoaparatom, tudi sicer pa so se, čeprav gre za njihov prvi večji projekt, snemanja lotili resno. In tudi tema njihovega filma je resna – medvrstniško nasilje. Kako poteka snemanje filma, izveste v tokratni oddaji Kulturomat.
Dorotea Senica je začela igrati prečno flavto z osmimi leti na Konservatoriju Maribor pri profesorici Valeriji Kamplet, pri kateri je tudi maturirala. S 15. leti je opravila sprejemni izpit na redni študij koncertne smeri flavta na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je zdaj študentka 8. semestra v razredu univ. prof. Michaela Martina Koflerja. Na Konservatoriju Maribor je bila vsako leto 1. flavtistka simfoničnega in pihalnega orkestra, letos pa 1. flavtistka simfoničnega orkestra Univerze Mozarteum. Dorotea je prejemnica Zoisove štipendije ter Gallusova varovanka. V mesecu maju se je udeležila večetapnega mednarodnega tekmovanja flavtistov do 32 let na Japonskem, pred kratkim je nastopila pri nas na Festivalu Lent, o svojih nastopih in glasbenih dosežkih pa bo še več povedala v oddaji Kulturomat v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Petnajstletni Lan Podletnik Ašič je mladi glasbeni ustvarjalec in multiinstrumentalist iz Ljubljane. Junija je z odliko končal deveti razred na Osnovni šoli Majde Vrhovnik in se uspešno vpisal na Konservatorij za glasbo in balet, na glasbeno teoretsko smer glasbeni stavek. Že kot nadebudnemu malčku mu je bilo najbolj zanimivo in privlačno vse in karkoli je bilo povezano z glasbo, o njegovem glasbenem ustvarjanju pa več v naslednjih minutah v pogovoru z novinarko Tadejo Bizilj.
Petnajstletni Lan Podletnik Ašič je mladi glasbeni ustvarjalec in multiinstrumentalist iz Ljubljane. Letos je z odliko končal deveti razred na Osnovni šoli Majde Vrhovnik in se uspešno vpisal na Konservatorij za glasbo in balet, na glasbeno teoretsko smer glasbeni stavek. Že kot nadebudnemu malčku mu je bilo najbolj zanimivo in privlačno vse in karkoli je bilo povezano z glasbo, o njegovem glasbenem ustvarjanju pa več v pogovoru z novinarko Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov