Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomo Podstenšek, rojen leta 1981, je eden najplodovitejših slovenskih pisateljev. Izdal je osem romanov in tri zbirke kratkih zgodb. Leta 2016 je izšel njegov roman z naslovom Papir, kamen, škarje, v katerem glavno osebo zaposlujejo običajne dileme vpetosti v sodobno porabniško družbo – občutek neizpolnjenosti, vdanost v usodo in melanholija. Ko dobi vabilo na trideseto obletnico valete, ga pot zanese med spomine na otroštvo in mladost ter v kraj, v katerem je odraščal.
Interpret: Gregor Gruden,
režiser: Jože Valentič,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
tonska mojstra: Nejc Zupančič in Sonja Strenar,
urednika oddaje: Urban Tarman, Ana Rozman,
leto nastanka: 2017.
40 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Tomo Podstenšek, rojen leta 1981, je eden najplodovitejših slovenskih pisateljev. Izdal je osem romanov in tri zbirke kratkih zgodb. Leta 2016 je izšel njegov roman z naslovom Papir, kamen, škarje, v katerem glavno osebo zaposlujejo običajne dileme vpetosti v sodobno porabniško družbo – občutek neizpolnjenosti, vdanost v usodo in melanholija. Ko dobi vabilo na trideseto obletnico valete, ga pot zanese med spomine na otroštvo in mladost ter v kraj, v katerem je odraščal.
Interpret: Gregor Gruden,
režiser: Jože Valentič,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
tonska mojstra: Nejc Zupančič in Sonja Strenar,
urednika oddaje: Urban Tarman, Ana Rozman,
leto nastanka: 2017.
Tomas Tranströmer, pesniški mag sanjskih vizij in stvarnega sveta, ki s svojimi zgoščenimi, jasnimi podobami (kot so pred dvanajstimi leti zapisali v utemeljitvi Nobelove nagrade) ponuja svež dostop do resničnosti, ima tudi pri slovenskih ljubiteljih poezije precej občudovalcev. Ni čudno, saj se za na videz preprosto, sugestivno liriko skrivajo tehtna spoznanja. Interpret je Janko Petrovec, prevajalka Maja Caserman, glasbeni opremljevalec Marko Šetinc, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2011.
Ob 190. obletnici rojstva Frana Erjavca (1834-1887) se spominjamo avtorja, ki je kar nekajkrat živo pisal o živalih. Napisal je tudi povest Huzarji na Polici o prihodu madžarskih konjenikov v slovensko vas. Ob obletnici avtorjevega rojstva lahko slišimo odlomek iz povesti, v katerem izvemo, kako so se vaščani nekoliko zbližali s prišleki. Režiserka Irena Glonar, interpret Vojko Zidar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 2017.
"Ljudje vedo, da je, potem ko jo doživiš, poezija tisto, kar ostane od življenja," je zapisal Robert Șerban, romunski pesnik, čigar poezija je prevedena v večino evropskih jezikov ter objavljena v številnih antologijah. Prevajalec Aleš Mustar, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024
Malteški avtor in vizualni umetnik se ukvarja s položajem milenijcev in generacije Z, preučuje vplive družbenih medijev, nostalgijo in vprašanja identitete, dinamike spolov, minevanja časa, intimnih odnosov in družbenih razredov, pa tudi hitrega razvoja in preoblikovanja družbenega tkiva. Prevajalka Petra Meterc, igralec Filip Mramor, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
Pesnica Lenka Kuhar Daňhelová je izdala več pesniških zbirk, zadnja ima naslov 'Kakšna nesmrtnost?'. Prevaja poljsko in slovensko poezijo, poleg tega pa je ustanoviteljica društva Stranou/Ob robu, ki od leta 2008 organizira mednarodni festival Evropski pesniki v živo. "Med nama ni nobenih skrivnosti, / ljubi moj. / Pa jih še vedno toliko ostaja." Prevajalec Peter Kuhar, igralka Mojka Končar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
Italijanskega pisatelja, pesnika in esejista Paola Rumiza v slovenščini poznamo po dveh knjigah, te dni pa ga lahko srečamo na festivalu Vilenica. V pesnitvi 'Kutina iz Carigrada' spremljamo Dunajčana Maxa, ki naj bi bolni ljubljeni prinesel zaželeni rumeni sadež. V slutnji njene smrti brez miru blodi po mestu in nazadnje kupi kutine, vendar prepozno. Prevajalec: Matej Venier, igralec: Blaž Šef, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Posneto januarja 2017.
Lirična lepota in surov prikaz družbenih anomalij sta značilna za poetiko letošnje prejemnice nagrade srednjeevropske pobude za mlade avtorje Monike Herceg, že uveljavljene hrvaške pesnice, dramatičarke in pisateljice. Prevajalka Sonja Polanc, igralka Lučka Počkaj, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
"Ne govori / o bolečini svojega srca / nekdo to ve." To je haiku Gorana Jankovića, bosansko-slovenskega pesnika in pisatelja, ki se je rodil leta 1959 v Zenici v Bosni in Hercegovini. Po končanem študiju filozofije in književnosti na univerzi v Sarajevu je delal veliko stvari: bil je inšpektor za krvne in spolne delikte, knjigarnar v prvi zasebni knjigarni v Bosni in Hercegovini, trgovski potnik in korektor v tiskarni. Od leta 1992 živi v Ljubljani, vrsto let je bil urednik knjižne zbirke Mi pojemo v puščavi, ki je izhajala pri Kulturno-umetniškem društvu Franceta Prešerna. Piše predvsem kratke zgodbe, ki jih je objavljal v sarajevskih, beograjskih in ljubljanskih časopisih ter literarnih revijah. Napisal je romana Beseda, dve o Petroniju (1993) in Dogodek na hribu nad cesto (2013) ter knjigo kratke proze O preprostih stvareh – forma emigrantica (1995). Mi pa objavljamo izbor njegovih haikujev, ki so izšli v zbirki Ko oblaki potujejo (1997). V njih Janković subtilno upesnjuje majhne dogodke iz vsakdanjega življenja. Prevajalec je Tone Škrjanec, interpret Vojko Zidar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Palestinsko-ameriška pisateljica Susan Abulhawa bralca z romanom Jutra v Dženinu povabi, da si ob spremljanju življenja palestinske družine Abulheja ogleda bistvo palestinsko-izraelskega konflikta, zgrajenega iz človeških usod, ne številk. Sooči ga z vrtincem ljubezni, prijateljstev in sorodstvenih povezav, ki jih vedno znova načenjajo in ogrožajo, pa tudi za večno pretrgajo nov strel, nova bomba, nov izraelski napad. Boleče izgube, strah, travme, pretepi, brazgotine, razseljenost in obup – vse to načenja tkivo družine glavne junakinje Amal, ki je neprodušno zaprta pod pokrovom družbenopolitičnih okoliščin. In ta pokrov pritiska, čeprav gre Amal v Ameriko, močno pa vpliva tudi na življenje njene v Ameriki rojene hčerke. Travmatični historiat družine in naroda določa sedanjost in tudi prihodnost, nam pravi Susan Abulhawa s svojim romanom. Če bi poskusili opisati delo le z eno besedo, bi bila morda ena izmed ustreznih – boleč. Za Literarni nokturno pa smo izbrali manj boleč odlomek, ki ponazarja izseljenstvo in hrepenenje po domu. To močno občuti Amalin dedek Jehja, ki je bil med nakbo z družino pregnan s svojega doma v taborišče Dženin. V odlomku ga spremljamo pri posebni poti, odloči se namreč, da bo obiskal svoj dom, kraj Ein Hod, iz katerega je moral nekoč oditi. Interpret: Željko Hrs. Režiserka: Špela Kravogel. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2024.
Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Z zgodbo Na poti se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado Lastovka, tokrat pa v zgodbi Tišina sledi odtenkom tišine in zvokom na sprehodu po gozdu, kraju, ki druži znano in neznano, in prostoru, v katerem išče svoj odzven. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Irena Pajnik Beguš je članica Društva literatov Mežiške doline in Vrhniške literarne skupine. Rodila se je leta 1960 v Slovenj Gradcu, živi in dela pa v Ljubljani. Objavlja od leta 2013, izdala je sedem pesniških zbirk in šest romanov, za svoje delo pa je bila že večkrat nagrajena, nazadnje z nagrado kresníce, ki jo ob obletnici rojstva Kristine Šuler podeljujejo za nove, ženskam posvečene pesniške zbirke. V utemeljitvi nagrade za zbirko Za vse Ane na vmesnih postajah je koordinatorica žirije Teja Goli med drugim zapisala, da je ena bistvenih vrednosti pesniške zbirke Irene Pajnik Beguš "intertekstualnost, ki žensko v odnosu "z" postavlja v širši kontekst družbenega tudi prek arhetipskih vlog, kakor so že bile ubesedene v nekaterih širše poznanih besedilih". Izbrali smo šest pesmi iz nagrajene zbirke. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Izbor pesmi iz pesniške zbirke Tuskulum Denisa Škofiča, ki je prepričala strokovno žirijo (dr. Kristina Kočan, dr. Alojzija Zupan Sosič, Pia Prezelj) za Veronikino nagrado 2024. Režiserka: Špela Kravogel, interpret: Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednika oddaje: Matej Juh, Maja Žvokelj (ponovitve). Produkcija 2024.
Kratka zgodba Očetova maska je poklon pisatelju, esejistu, gledališkemu kritiku, uredniku in partizanu Jušu Kozaku ob 60. obletnici njegove smrti. Kozakova zgodba je mojstrovina o sinovem srečanju z mrtvim očetom, s preteklostjo in s svetom, ki izginja. Zato ne preseneča molovsko razpoloženje, ki pa ga avtor odmerja stvarno in natančno. Režiserka Špela Kravogel, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Mineva 111 let od rojstva Borisa Pahorja (1913–2022). Prve kratke zgodbe je objavil v Ljubljani, leta 1939 pa je navezal stik z Edvardom Kocbekom, ki ga je seznanil s sodobnimi literarnimi smermi; med drugim je sodeloval pri Mladiki in Dejanju. V delno modernistični prozi z avtobiografskimi prvinami se posveča predvsem usodam Slovencev v Trstu. Morda najbolj prepoznaven je po svojem romanu Nekropola, v katerem je strnil izkušnje iz nemškega koncentracijskega taborišča. V črtici Metulj na obešalniku pa opisuje izživljanje fašistov v šolah. Interpret Aleš Valič, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
Boris A. Novak je prevajalec, dramatik, esejist, literarni zgodovinar, verzolog, profesor primerjalne književnosti in še marsikaj, predvsem pa je pesnik. Na svojih pesniških začetkih se je oprl na simbolistično poetiko, pozneje je antičnim mitom vdihnil novo življenje in ustvaril prepoznavno osebnoizpovedno, tudi erotično liriko. 27. avgusta bo v okviru Veronikinega večera poezije in glasbe postal prejemnik zlatnika poezije, izbral pa ga je slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač, ki je v utemeljitvi priznanja med drugim zapisal, da "Novak ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega 'zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni', ampak 'prostor poezije' z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično 'definicijo' bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju svoje lastne vloge v času in prostoru". Pred petnajstimi leti je Boris A. Novak za Literarni nokturno interpretiral nekaj svojih pesmi. Interpretira Boris A. Novak, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja, Matej Juh. Produkcija 2009.
Genadij Nikolajevič Ajgi je eden izmed ruskih pesnikov 20. stoletja, ki so trdno usidrani v svetovno književnost. Po rodu je bil Čuvaš, rodil pa se je leta 1934, torej pred devetdesetimi leti, v tedanji Čuvaški avtonomni sovjetski socialistični republiki. Svoje prve pesmi je napisal v čuvaščini, jeziku, ki sodi v družino turških jezikov. Čuvaši so namreč turška etnična skupina. Ajgi se je v Moskvo preselil v petdesetih letih in pozneje pisal v ruščini. Njegovo poezijo nam je s prevodom zbirke Pogled z drevesi leta 2009 približal Drago Bajt. Literarni nokturno prinaša izbor nekaj pesmi iz te zbirke. Interpreta: Sabina Kogovšek, Zvone Hribar, prevajalec: Drago Bajt, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2009.
Častna gostja Dnevov poezije in vina 2024. Pia Tafdrup (1952) je ena najpomembnejših in pogosto prevajanih danskih pesnic. Odraščala je v prvinskem kmečkem okolju na severu otoka Zelandija. Leta 1977 je magistrirala na Univerzi v Københavnu. Napisala je že več kot dvajset del, predvsem pesniških zbirk, piše pa tudi prozo. Preživlja se izključno s pisateljevanjem, od leta 1999 prejema vseživljenjsko dotacijo danskega Državnega sklada za umetnost. Leta 1998 je bila gostja Vilenice, leta 2005 je nastopila na Trnovskih tercetih. Je prejemnica več literarnih nagrad. Leta 1999 ji je bila podeljena najprestižnejša skandinavska literarna nagrada – nagrada nordijskega sveta za književnost. Je članica Danske akademije za književnost in nositeljica viteškega reda Dannebrog. Izbrali smo nekaj pesmi iz antologije njene poezije Med vedno in nikoli, ki je izšla ob festivalu pri založbi Beletrina. V njih razmišlja in pripoveduje o mejah, vezeh, ljubezni, smrti, vojni in svobodi. Prevajalka Silvana Orel Kos, interpretka Mojka Končar, režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Častna gostja Dnevov poezije in vina 2024. Valžina Mort (1981) že skoraj dvajset let živi v Združenih državah Amerike. Piše in objavlja tako v svojem maternem kot angleškem jeziku, v katerem so med letoma 2008 in 2020 izšle tri odmevne pesniške zbirke: Tovarna solz (2008), Zbrano telo (2011) in Glasba za mrtve in vstale od mrtvih (2020). Ta je bila po izboru časnika New York Times imenovana za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesnica je prejemnica številnih mednarodnih nagrad, med drugim kristala vilenice, Griffinove nagrade za poezijo ter Rilkejeve nagrade. Valžina Mort poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York. Iz antologije njene poezije Pesem o belih jabolkih, ki je izšla ob festivalu pri založbi Beletrina, smo izbrali nekaj pesmi iz prve in tretje omenjene zbirke, v katerih pripoveduje o družbenopolitičnih pritiskih in usojenosti, o tragiki sveta, ki jo upoveduje s humorjem, celo sarkazmom, vrača pa se tudi k Antigonini zgodbi, pokopu in neusmiljenemu medsebojnemu pobijanju bratov. Prevajalka Kristina Kočan, interpretka Mojka Končar, režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Neveljaven email naslov