Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da povprečen otrok do 18. leta na televiziji vidi okoli 200 tisoč nasilnih dejanj. Seveda televizija ni edini medij, do katerega dostopajo otroci – tu so še splet, časopisi, radio, video igrice. V dobi, ko marsikateri starš medije uporablja kot varuško – da torej otroka, ko ne ve, kaj z njimi ali ko nima časa zanj, posede pred ekran in ga prepusti podobam, ki se odvijajo na njem, – imajo ti velikansko socializacijsko vlogo. Kako na otroka vplivajo nasilni prizori, smo preverili v oddaji Med štirimi stenami.
Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da povprečen otrok do 18. leta na televiziji vidi okoli 200 tisoč nasilnih dejanj. Seveda televizija ni edini medij, do katerega dostopajo otroci – tu so še splet, časopisi, radio, video igrice. V dobi, ko marsikateri starš medije uporablja kot varuško – da torej otroka, ko ne ve, kaj z njimi ali ko nima časa zanj, posede pred ekran in ga prepusti podobam, ki se odvijajo na njem, – imajo ti velikansko socializacijsko vlogo. Kako na otroka vplivajo nasilni prizori, smo preverili v oddaji Med štirimi stenami.
Specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant razlaga, da otroke nasilje, ki ga vidijo tudi v medijih, v rani mladosti izjemno moti. Težave pa se lahko pojavijo, ko ugotovijo, da je nasilje lahko orodje za doseganje nekaterih ciljev. Da do tega ne pride, je ključna vloga staršev. Ti morajo tako ob opazovanju resničnega nasilja kot nasilja v medijih otroku zagotoviti razlago.
Starši se morajo, ko vidijo, da je otrok priča temu, začeti pogovarjati z njim. Otroku je potrebno povedati, kakšne druge možnosti so ljudje še imeli, pa jih niso izkoristili. Kaj bi še lahko naredili, kdaj bi lahko kaj naredili. Ključna težava današnje vzgoje je, da otroci ne vidijo, da imajo možnost izbire. Ne vidijo, ko še imajo možnost izbire.
Kot dodaja, bodo otroci v mladosti dobili veliko različnih vzorcev vedenja, katere bodo izbrali v posamezni situaciji, je odvisno od tega, kakšne vrednote bodo dobili zraven. Vrednost pa se ne da naučiti ali poučevati, potrebno jih je živeti.
“Tisto, kar v otroka daš, tisto otrok počasi postaja,” razlaga Juhant. Ob tem opozarja, da bi morali svoj del odgovornosti nositi tudi mediji, saj bi morali dobro pretehtati, kaj objavljajo in kdo te vsebine gleda. “Za klovne v Sloveniji so gotovo soodgovorni mediji, to je cena globalizacije. Če ne bi poročali, kaj se je dogajalo naokoli, pri nas ne bi bilo niti enega,” odgovarja na posnetek otroka, ki razlaga, da ga je včasih strah, ko v informativnih oddajah posluša o napadih klovnov.
Problem medija je, da je otroku dostopno vse, brez da bi imel možnost vprašati. Otroci bodo zato, žal nekateri brez razlag, brez možnosti nekoga vprašati, gledali iste nasilne vsebine in si postavili napačna izhodišča. Če so starši zraven, če se lahko pogovarjajo, je to čisto drugače, kot če otrok sam spremlja medije.
Specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti meni, da bi morali starši prej preveriti, kaj si bodo z otrokom ogledali: ” Nobena posebnost ni dobiti film malo prej, ga pogledati in se nato na pomembnih mestih ustaviti, se pogovorit o stvareh, ki se dogajajo, o tem, kaj pričakujemo, da se bo zgodilo.”
Na spletnih forumih je mogoče večkrat zaslediti zaskrbljene opise staršev, ki pišejo, da njihov otrok posnema fantazijske like, ki streljajo druge, mečejo bombe, otrok pa se pretvarja, da to dela tudi v resničnem življenju. “Nekaj resnega manjka v življenju takšnega otroka. To je težava, ki se ji reče pomanjkanje idolov,” komentira Juhant: “Kdo je danes otroški idol, ki bi lahko nadomestil recimo odsotnega očeta in bil nek pozitiven lik? Ni ga. Otroci zato izbirajo nekaj iz medijev. Tisto, kar jim je na voljo. Starši bi morali več razmišljati o tem, kdo bodo otroku veliki. Tisti, ki jih bo cenil. Pozitivnih likov je premalo, na vseh področjih.”
864 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da povprečen otrok do 18. leta na televiziji vidi okoli 200 tisoč nasilnih dejanj. Seveda televizija ni edini medij, do katerega dostopajo otroci – tu so še splet, časopisi, radio, video igrice. V dobi, ko marsikateri starš medije uporablja kot varuško – da torej otroka, ko ne ve, kaj z njimi ali ko nima časa zanj, posede pred ekran in ga prepusti podobam, ki se odvijajo na njem, – imajo ti velikansko socializacijsko vlogo. Kako na otroka vplivajo nasilni prizori, smo preverili v oddaji Med štirimi stenami.
Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da povprečen otrok do 18. leta na televiziji vidi okoli 200 tisoč nasilnih dejanj. Seveda televizija ni edini medij, do katerega dostopajo otroci – tu so še splet, časopisi, radio, video igrice. V dobi, ko marsikateri starš medije uporablja kot varuško – da torej otroka, ko ne ve, kaj z njimi ali ko nima časa zanj, posede pred ekran in ga prepusti podobam, ki se odvijajo na njem, – imajo ti velikansko socializacijsko vlogo. Kako na otroka vplivajo nasilni prizori, smo preverili v oddaji Med štirimi stenami.
Specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant razlaga, da otroke nasilje, ki ga vidijo tudi v medijih, v rani mladosti izjemno moti. Težave pa se lahko pojavijo, ko ugotovijo, da je nasilje lahko orodje za doseganje nekaterih ciljev. Da do tega ne pride, je ključna vloga staršev. Ti morajo tako ob opazovanju resničnega nasilja kot nasilja v medijih otroku zagotoviti razlago.
Starši se morajo, ko vidijo, da je otrok priča temu, začeti pogovarjati z njim. Otroku je potrebno povedati, kakšne druge možnosti so ljudje še imeli, pa jih niso izkoristili. Kaj bi še lahko naredili, kdaj bi lahko kaj naredili. Ključna težava današnje vzgoje je, da otroci ne vidijo, da imajo možnost izbire. Ne vidijo, ko še imajo možnost izbire.
Kot dodaja, bodo otroci v mladosti dobili veliko različnih vzorcev vedenja, katere bodo izbrali v posamezni situaciji, je odvisno od tega, kakšne vrednote bodo dobili zraven. Vrednost pa se ne da naučiti ali poučevati, potrebno jih je živeti.
“Tisto, kar v otroka daš, tisto otrok počasi postaja,” razlaga Juhant. Ob tem opozarja, da bi morali svoj del odgovornosti nositi tudi mediji, saj bi morali dobro pretehtati, kaj objavljajo in kdo te vsebine gleda. “Za klovne v Sloveniji so gotovo soodgovorni mediji, to je cena globalizacije. Če ne bi poročali, kaj se je dogajalo naokoli, pri nas ne bi bilo niti enega,” odgovarja na posnetek otroka, ki razlaga, da ga je včasih strah, ko v informativnih oddajah posluša o napadih klovnov.
Problem medija je, da je otroku dostopno vse, brez da bi imel možnost vprašati. Otroci bodo zato, žal nekateri brez razlag, brez možnosti nekoga vprašati, gledali iste nasilne vsebine in si postavili napačna izhodišča. Če so starši zraven, če se lahko pogovarjajo, je to čisto drugače, kot če otrok sam spremlja medije.
Specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti meni, da bi morali starši prej preveriti, kaj si bodo z otrokom ogledali: ” Nobena posebnost ni dobiti film malo prej, ga pogledati in se nato na pomembnih mestih ustaviti, se pogovorit o stvareh, ki se dogajajo, o tem, kaj pričakujemo, da se bo zgodilo.”
Na spletnih forumih je mogoče večkrat zaslediti zaskrbljene opise staršev, ki pišejo, da njihov otrok posnema fantazijske like, ki streljajo druge, mečejo bombe, otrok pa se pretvarja, da to dela tudi v resničnem življenju. “Nekaj resnega manjka v življenju takšnega otroka. To je težava, ki se ji reče pomanjkanje idolov,” komentira Juhant: “Kdo je danes otroški idol, ki bi lahko nadomestil recimo odsotnega očeta in bil nek pozitiven lik? Ni ga. Otroci zato izbirajo nekaj iz medijev. Tisto, kar jim je na voljo. Starši bi morali več razmišljati o tem, kdo bodo otroku veliki. Tisti, ki jih bo cenil. Pozitivnih likov je premalo, na vseh področjih.”
Kaj človeka pripelje do tega, da zapusti podjetje, ki ga je ustanovil, s tem pa tudi odličen in stalen dohodek, ter se poda s kitaro na ulico? Rory Hughes se je odpravil v nasprotno smer – v proces sestopa z uspešne podjetniške poti na negotovo pot iskanja umetniškega navdiha. Kako je potekal ta proces preobrazbe in kam ga je pripeljal, je zanimalo Cirilo Štuber.
Britanski pisatelj Joe Randolph Ackerley je zapisal: Pes ima v življenju en sam cilj – da podari svoje srce. Ne samo, da je človekov prijatelj. Tudi terapevtske sposobnosti psa so nedvomne in pridobivajo vse večjo veljavo tudi v strokovni javnosti. Slovensko društvo za terapijo ob pomoči psov Tačke pomagačke je bilo ustanovljeno leta 2007. Delo vodnikov in psov je usmerjeno v izboljševanje počutja otrok, mladostnikov, odraslih, starostnikov in ljudi s posebnimi potrebami. Terapevtsko delo ob pomoči psov opravljajo že v 126 različnih ustanovah po vsej Sloveniji - tudi v Domovih za starejše.
Izguba otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu zaznamuje vso družino. Žalost, vprašanja, mnogo vprašanj, bolečina. Kako živeti naprej? Kako s tem soočiti otroka, ki se veseli bratca ali sestrice? Bomo zmogli? "Nad mavrico" je slikanica Katje Rinc, namenjena prav najmlajšim, s pomočjo katere starši lahko razložijo sorojencu, kaj se je zgodilo.
»Vse se da, če se hoče. Potem najdeš pot,« pravi Saša Petričič Vučko, mama slepe sedmošolke in nadarjene mlade glasbenice Mile. Mila je predlani na državnem tekmovanju TEMSIG postala državna prvakinja iz nauka o glasbi – solfeggia. Na istem tekmovanju je lani marca postala tudi državna prvakinja iz igranja na kljunasto flavto v svoji kategoriji. Leta 2021 pa je osvojila prvo nagrado na tekmovanju Glasbena čipka iz Idrije. O njej so v društvu Svetloba posneli tudi kratki dokumentarni film, bila pa je tudi predstavljena na razstavi Ustvarjalci sprememb, ki jo je priredila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O soočanju družine z Milino slepoto, o tem, kako je potekala vzgoja slepe deklice, o podpori družine na njeni poti ter o glasbenem ustvarjanju – o vsem tem bosta v oddaji Med štirimi stenami pripovedovali gostji oddaje Saša Petričič Vučko in Mila Vučko. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
Kako travmatski porod vpliva na otroka, ki se rojeva, kakšne posledice lahko ima za odnose v družini in zakaj lahko povzroči poporodno depresijo tudi pri novopečenih očetih. O pomenu dobre porodne izkušnje se bomo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjali z Majo Majcen Nadu, mamo z dvema različnima porodnima izkušnjama, in dr. Špelo P. Peternel, mamo in dulo, ki že 15 let spremlja nosečnice pred porodom in ob njem.
Uporaba pametnih naprav skriva številne pasti in povzroča odvisnost že pri majhnih otrocih, opažajo pediatri.
Čeprav nas bolečina največkrat opozori na dogajanje v telesu, pa nam kronična bolečina lahko temeljito spremeni življenje. Nevromodulacija je skupno ime za različne oblike terapij, s katerimi na določen način vplivamo na živčni sistem in se učinkovito uporablja za zdravljenje kronične neobvladljive bolečine. O tem smo govorili v novembrski oddaji, gostje pa so bile asist. dr. Zala Kuret, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Nika Bolle, specialistka klinične psihologije, obe iz URI Soča, osebno zgodbo pa je z nami delila Tanja Hartman. Slišali boste ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Lucija Fatur.
Janez Hudej je prostovoljec in nekdanji dolgoletni predsednik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, ki dokazuje, da je življenje lahko kakovostno tudi na invalidskem vozičku. Je ustanovitelj Zavoda Vozim, ki je znan po delavnicah »Vozim, vendar ne hodim«, in začetnik potapljanja za invalide. Decembra lani je od državnega sveta Republike Slovenije za svoje prostovoljno delo dobil plaketo, ki so jo podelili najzaslužnejšim društvenim delavcem prostovoljcem. Janez Hudej bo gost oddaje Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.
Porodna izkušnja je tema, o kateri se po navadi pogovarjamo v zaprtih krogih. Še zlasti slabe izkušnje ostajajo zaprte med štirimi stenami ali zato, da ne bi prestrašili nič hudega slutečih kandidatk za porod, ali pa zato, ker porodnica s tako izkušnjo občuti sram in krivdo, ker ni znala ali zmogla roditi drugače, zato o tem raje ne govori. O porodnih izkušnjah se je Cirila Štuber pogovarjala z mamo Majo Majcen Nadú in mamo in dulo Špelo P. Peternel.
Multiplo sklerozo imenujejo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj se pri vsakem bolniku kaže drugače. Je neozdravljiva avtoimunska bolezen, običajno gre za vnetno stanje, ki uniči mielin in tako upočasni ali povsem zavre prevajanje živčnih impulzov. Zbolevajo odrasle osebe, stare med 20 in 40 let. Bolezen je drugi najpogostejši vzrok za invalidnost pri mladih. »Da se živeti in doživeti in preživeti. Kljub oviram, kljub bremenom, kljub zankam in pastem življenja,« je zapisala Darja Majce, bolnica z multiplo sklerozo, v svojem blogu Izgubljena v vesolju. Kako ohraniti svoj način življenja kljub hudi bolezni in kako živeti kakovostno življenje? Kakšen je proces sprejemanja bolezni, kako spreobrniti miselnost v: kaj zmorem in ne, česa ne zmorem – o tem bosta pripovedovali gostji oddaje Med štirimi stenami bolnica Darja Majce ter doktorica zakonske in družinske terapije in magistrica zdravstvene nege Anita Pirečnik Noč. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
V tokratni oddaji so nam odprli vrata stanovalci z vodjo in mentorico v Stanovanjski skupini za mlade v Novi Gorici, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT. Gre za skupino, ki mladim, ki se znajdejo v stiski, pomaga na poti v življenje na mnogih področjih. Kako poteka njihov dan, česa vsega se naučijo, kateri so posebni izzivi, s katerimi se srečujejo – o vsem tem pripovedujejo.
»Od sobote pogrešajo 76-letnega …« Tako se pogosto začne informacija o pogrešani osebi v medijih. Vsako leto je takih pogrešanih oseb približno 500, pravijo na Generalni policijski upravi. Največ je odraslih starejših, 30 odstotkov pa znaša delež pogrešanih mladoletnih. Kakšni so razlogi, da kdo postane pogrešan, kako gredo iskalne akcije in kako se končajo – o tem v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bo gost Damjan Miklič, vodja oddelka za krvne in seksualne delikte in vodja evropske Mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe.
Jaka Tomc je svoje doživljanje manične depresije oz. bipolarne motnje opisal v knjigi Manični poet. Kaj se dogaja med maničnimi napadi na eni in napadi depresije na drugi strani? Kako se je soočil s hospitalizacijo, kako se je na to odzvala okolica in kako se je nazadnje moral sprijazniti s tem, da je motnja del njegovega življenja, so vprašanja, ki smo jih Jaki Tomcu, sicer mlademu pisatelju iščočega duha, ki si vztrajno utira svojo pot med bralce, zastavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami.
Sladkorna bolezen je za bolnika veliko breme, saj vpliva na kakovost njegovega življenja in življenja njegove družine. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, najpogostejša pa je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh ljudi s sladkorno boleznijo. Kako pomembna sta preventiva in pravočasno odkrivanje sladkorne bolezni, kako zmanjšati zaplete, kakšne so terapije in kako povečati kakovost bolnikovega življenja? Gosta oddaje Med štirimi stenami bosta bolnik Matej Mihelčič in doc. dr. Igor Frangež, predstojnik kliničnega oddelka za kirurške okužbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, na katerem se ukvarjajo tudi s kirurško obravnavo pacientov s sindromom diabetičnega stopala. Z gostoma se bo pogovarjala Petra Medved.
Čeprav nas bolečina največkrat opozori na dogajanje v telesu, pa nam kronična bolečina lahko temeljito spremeni življenje. Nevromodulacija je skupno ime za različne oblike terapij, s katerimi na določen način vplivamo na živčni sistem in se učinkovito uporablja za zdravljenje kronične neobvladljive bolečine. O tem bomo govorili v tokratni oddaji, naše gostje bodo asist. dr. Zala Kuret, spcialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Nika Bolle, specialistka klinične psihologije, obe iz URI Soča, osebno zgodbo pa bo z nami delila Tanja Hartman.
Pred prvim novembrom, dnevom spomina na mrtve, v oddaji Med štirimi stenami gostimo Urško Kolenc, predsednico društva Junaki 3. nadstropja. To društvo povezuje starše otrok, obolelih za rakom. In prav ti otroci so Junaki, ki se zdravijo ali so se zdravili na hematoonkološkem oddelku v tretjem nadstropju Pediatrične klinike v Ljubljani. Ker gre za hude bolezni, se včasih zgodbe teh otrok ne končajo dobro. Tudi zgodba Urškine hčerke Eme je takšna. Kako se spopada z izgubo, kako društvo lahko pomaga drugim, ki se spoprijemajo s smrtjo ljubljenih, ali obstajajo glede žalovanja zmotna prepričanja, o vsem tem v oddaji, ki jo je pripravila Darja Groznik.
Moja soba je projekt dijakov, ki so si želeli izraziti svoje misli ob dveletni negotovosti in v okviru tega več obdobjih karantene, ki so jih izkusili v prejšnjih dveh letih. Nekateri so se v odsotnosti družbe vrstnikov, prireditev in druženj ter pouka in študija na daljavo še kar znašli, večina jih poroča vsaj o osiromašenju življenja v pomembnem razvojnem obdobju, nekateri pa tudi o resnih težavah, v katere jih je pahnilo zaprtje in so se izrazili kot bolni odnosi z domačimi in tudi v obliki psiholoških in mentalnih stisk. Projekt Moja soba bomo gostili v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bo z nami pobudnica Ela Potočnik, dijakinja 4. letnika gimnazije Vič.
»O tem, kako si oz. sta sprejela to odločitev, bi te rada slišala kaj povedati. Se mi zdi, da je to tabu v naši še vedno precej tradicionalni družbi. Sama tudi nisem največja navdušenka nad otroki, vendar ne morem oz. ne znam sprejeti odločitve in to me spravlja v tesnobo.« Tako je – ko je Tika Hribar na svojem Instagram profilu @tixibeauty razkrila, da nima in ne namerava imeti otrok – zapisala njena sledilka. Tika je načela temo in vsule so se zgodbe, vprašanja, mnenja, predvsem pa je bilo čutiti olajšanje, da se o tem nekje vendarle govori. Darja Pograjc jo je zato povabila v oddajo Med štirimi stenami.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja bomo v oddaji govorili o shizofreniji, duševni motnji, ki ni tako redka, se je pa še vedno drži močna stigma. Zaznamuje celotno družino in okolico človeka s shizofrenijo, ki potrebuje podporo zdravil, podporo domačih in preostale družbe.
Za Luka Plavčaka je bil usoden skok v vodo pred devetimi leti. Športniku, tekmoval je v judu, in študentu Fakultete za pomorstvo v Portorožu, je trenutek usodno zaznamoval življenje. Postal je tetraplegik, vendar je zbral moč in pogum ter se odločil, da ga poškodba hrbtenjače ne bo ustavila v življenju. Kljub težki izkušnji in drugačnemu načinu življenja je postal motivator mladih, ostal zvest športu, pred nekaj dnevi pa je odprl tudi svoje podjetje. Z Lukom Plavčakom se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
Neveljaven email naslov