Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času epidemije strokovnjaki opozarjajo na potrebo po skrbi za mentalno zdravje, prepoznavanju in nudenju pomoči vsem starostnim skupinam, še posebej otrokom in mladostnikom. Pogosto je slišati, da bo epidemiji covida-19 sledila epidemija duševnih težav in bolezni. Ali v času epidemije narašča tudi število mladostnikov, ki imajo težave s težo in hranjenjem nasploh? O motnjah hranjenja s psihiatrinjo dr. Karin Sernec s Centra za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani.
Če doma ni iskrenega pogovora, se notranje napetosti mladostnikov povečujejo
Meni otrok nič ne zaupa, pogosto slišim od staršev. Jaz pa vprašam: koliko pa vi njemu poveste o svojih občutkih? Mi, starši, smo prvi vzor. Če povemo odkrito, da smo kdaj tudi nesrečni, neuspešni, bomo s tem otroku pokazali celo paleto občutkov, s katerimi se tudi on spoprijema, in ga opogumili, da se bo o teh občutkih pogovarjal z nami, pravi dr. Karin Sernec, vodja Enote za motnje hranjenja Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
Osnovni problem teh motenj sta nizka samopodoba in slabo samospoštovanje. Vse motnje hranjenja so kronične, ne morejo nastati v nekaj mesecih, zato v enem letu epidemije strokovnjaki ne morejo zaznati več teh motenj, predvidevajo pa, da bo v prihodnosti teh motenj več. Navadno traja od pet do šest let, da človek poišče strokovno pomoč. Obdobje negacije problema je relativno dolgo.
Če doma ni prave komunikacije, se notranje napetosti mladih povečujejo, tudi v teh časih raznih omejitev zaradi epidemije.
Te napetosti je treba sprosti. To lahko vodi v tesnobo, tudi panične napade in samopoškodovanja. To so nezavedni procesi.
Motnje hranjenja zelo pogosto preidejo iz ene v drugo obliko.
Anoreksija se lahko začne že v zgodnjem otroštvu. Takrat imamo starši in terapevti še moč nad otrokom. Lahko pa ta otrok skrivaj zaide v bulimijo. Pri sedemnajstih, ko mladostnik pridobi moč, da se upre avtoriteti, pa motnja pogosto preide nazaj v anoreksijo. Strokovnjaki zato raje govorimo o spektru motenj hranjenja. Pomembno je poiskati strokovno pomoč in odpravljati razloge, ki so privedli do teh motenj.
Motnje hranjenja so različne: anoreksija, nervoza, bulimija, prenajedanje, v zadnjem času govorimo tudi o ortoreksiji nervozi – gre za obsedenost z zdravo, biološko neoporečno hrano.
Nova je tudi bigoreksija nervoza, ki sicer ni formalno uvrščena med motnje, je pa vse pogostejša. Gre za obsedenost z mišičnim telesom, kar se pojavlja zlasti pri mlajših moških, pravi dr. Karin Sernec.
864 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
V času epidemije strokovnjaki opozarjajo na potrebo po skrbi za mentalno zdravje, prepoznavanju in nudenju pomoči vsem starostnim skupinam, še posebej otrokom in mladostnikom. Pogosto je slišati, da bo epidemiji covida-19 sledila epidemija duševnih težav in bolezni. Ali v času epidemije narašča tudi število mladostnikov, ki imajo težave s težo in hranjenjem nasploh? O motnjah hranjenja s psihiatrinjo dr. Karin Sernec s Centra za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani.
Če doma ni iskrenega pogovora, se notranje napetosti mladostnikov povečujejo
Meni otrok nič ne zaupa, pogosto slišim od staršev. Jaz pa vprašam: koliko pa vi njemu poveste o svojih občutkih? Mi, starši, smo prvi vzor. Če povemo odkrito, da smo kdaj tudi nesrečni, neuspešni, bomo s tem otroku pokazali celo paleto občutkov, s katerimi se tudi on spoprijema, in ga opogumili, da se bo o teh občutkih pogovarjal z nami, pravi dr. Karin Sernec, vodja Enote za motnje hranjenja Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
Osnovni problem teh motenj sta nizka samopodoba in slabo samospoštovanje. Vse motnje hranjenja so kronične, ne morejo nastati v nekaj mesecih, zato v enem letu epidemije strokovnjaki ne morejo zaznati več teh motenj, predvidevajo pa, da bo v prihodnosti teh motenj več. Navadno traja od pet do šest let, da človek poišče strokovno pomoč. Obdobje negacije problema je relativno dolgo.
Če doma ni prave komunikacije, se notranje napetosti mladih povečujejo, tudi v teh časih raznih omejitev zaradi epidemije.
Te napetosti je treba sprosti. To lahko vodi v tesnobo, tudi panične napade in samopoškodovanja. To so nezavedni procesi.
Motnje hranjenja zelo pogosto preidejo iz ene v drugo obliko.
Anoreksija se lahko začne že v zgodnjem otroštvu. Takrat imamo starši in terapevti še moč nad otrokom. Lahko pa ta otrok skrivaj zaide v bulimijo. Pri sedemnajstih, ko mladostnik pridobi moč, da se upre avtoriteti, pa motnja pogosto preide nazaj v anoreksijo. Strokovnjaki zato raje govorimo o spektru motenj hranjenja. Pomembno je poiskati strokovno pomoč in odpravljati razloge, ki so privedli do teh motenj.
Motnje hranjenja so različne: anoreksija, nervoza, bulimija, prenajedanje, v zadnjem času govorimo tudi o ortoreksiji nervozi – gre za obsedenost z zdravo, biološko neoporečno hrano.
Nova je tudi bigoreksija nervoza, ki sicer ni formalno uvrščena med motnje, je pa vse pogostejša. Gre za obsedenost z mišičnim telesom, kar se pojavlja zlasti pri mlajših moških, pravi dr. Karin Sernec.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Miastenija gravis je redka, kronična in neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča se in različna stopnja šibkosti in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Prizadene lahko katero koli hotno mišico, najpogosteje pa so prizadete tiste, ki nadzirajo gibanje zrkel in vek, mimiko in požiranje. Huda oblika bolezni lahko prizadene tudi dihalne mišice. Zdravila ni, lajšajo se le simptomi. Bolezen zelo vpliva na delo obolelih, njihovo družabno življenje in rekreacijo, zato je zaradi svoje specifičnosti in spremenljivih simptomov večini zdravih ljudi težko razumljiva, pojasnjujeta gostji oddaje Med štirimi stenami predsednica Združenja bolnikov z miastenijo gravis in kongenitalnim miasteničnim sindromom Saša Ciber in podpredsednica Darja Pugelj, bolnici s to boleznijo. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Najpogostejša oblika raka pri ženskah v zahodnem svetu je rak na dojki, število obolelih pa se še povečuje. Leta 2001 so raka na dojki pri nas diagnosticirali 964 ženskam in 10 moškim, leta 2014 pa 1288 ženskam in 13 moškim. Zdravljenje v prvi fazi največkrat obsega ostranitev dela ali cele dojke. Po ocenah Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku dojk, pa se več kot polovica žensk po uspešnem zdravljenju odloči za rekonstrukcijo dojke. In prav o tem posegu, s katerim kirurgi na kliničnih oddelkih za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline pri bolnici odpravijo estetsko motnjo in vzpostavijo telesno celovitost, se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami. Operacija namreč še zdaleč nima le estetskih ciljev, temveč tudi zdravstvene, saj izboljša psihološko stanje bolnice in kakovost njenega življenja. Gosta: Darja Rojec, ki je dvakrat zbolela za rakom na dojki in ima za seboj dve rekonstrukciji, ter doc. dr. Krešimir Božikov, specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, ki je član ekipe ljubljanskega Kliničnega centra Ljubljana, ki opravlja tovrstne operacije.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Socialni pedagog, predsednik Društva Naturo in vzgojitelj, pobudnik projekta Slovenija se igra, s katerim želi spodbuditi povezovanje in druženje ljudi ter vrniti otrokom prosto igro. Gregor je prepričan, da so odrasli zelo korenito posegli v otrokov čas in prostor za igro, ki pa je pomemben del njegovega razvoja. Zato gradi doživljajska igrišča, organizira gozdne počitnice, vikende fotrov in mulcev. V knjigi je opisal sedem brezplačnih daril, ki otroku lahko rešijo življenje. To so ljubezen, skrb, čas, stalnica, podpora, mir in prosti čas. Zaposlen je kot vzgojitelj v vzgojnem zavodu.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje, poudarjajo na zavodu Risa - Centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti. Gre za prilagoditve ali celo posebno vrsto gradiva, da bi bralec lahko razumel njegovo vsebino. Še posebno pa je pomembno, da imajo dostop do takega gradiva osebe s posebnimi potrebami, ljudje z omejenim znanjem jezika in ljudje, ki slabše berejo. Tako se uresničuje pravica dostopa do informacij za tiste, ki imajo težave pri branju oziroma razumevanju navadnih besedil. Kaj je lahko branje, kako nastajajo besedila in knjige v lahkem branju, kakšne prilagoditve so potrebne in kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju - o tem se bomo pogovarjali z direktorico zavoda Risa Tatjano Knapp in uporabnico ambasadorko lahkega branja Nevenko Kos v oddaji Med štirimi stenami, ki jo pripravlja Petra Medved.
Njegova zgodba o sodelovanju s Slovenskim združenjem za duševno zdravje Šent je povezana z osebno izkušnjo njegove družine. Ko se je sin vrnil z obveznega služenja vojaškega roka v nekdanji skupni državi, se mu je sprožila paranoidna shizofrenija. Z ženo sta bila šokirana. V vodo je padla skupna selitev v Kairo, kjer je Edo dobil mesto vodje predstavništva. O tem, kako se je sprijaznil s sinovo boleznijo, kaj mu pomeni aktivno sodelovanje pri zastopanju pravic oseb na področju duševnega zdravja in kako ocenjuje resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja za naslednjih deset let, bo pripovedoval v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami.
V današnji oddaji Med štirimi stenami bi brez kančka slabe vesti lahko rekli: "Ven iz objema štirih sten!" Kajti zgodba Zagojana Pera Brkovića, ki ga zadnjih deset let številni poznajo kot vztrajnega pohodnika, marsikdo pa ga imenuje tudi nori ambasador, je zgodba o zmagi nad boleznijo, ki jo je dopolnil s humanitarnim poslanstvom - s čutom za sočloveka v stiski, ki mu danes s svojo hojo pomaga, da je njegov vsakdanjik lažji in lepši. S svojim zadnjim projektom, hojo od Murske Sobote po panonskih ravnicah do hribovitega Zasavja in Zagorja ob Savi, je zbiral sredstva za nakup prepotrebnega medicinskega pripomočka za rehabilitacijo uporabnikov zasavskega varstveno-delovnega centra, ki si ga, tako kot še nekateri drugi varstveno-delovni centri po Sloveniji, zaradi krivičnega financiranja zdravstva ne morejo privoščiti. V oddaji, ki jo je tokrat pripravila Karmen Štrancar Rajevec, bomo govorili tudi o pomenu delovne terapije in fizioterapije za uporabnike varstveno-delovnih centrov in o težavah, s katerimi se v centrih srečujejo, ko za svoje uporabnike prejemajo najnižje možne vsote.
Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprilu, smo v oddaji Med štirimi stenami govorili o odraslih z motnjami avtističnega spektra. Avtizem se v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna razvojna nevrološka motnja, pri kateri se možgani razvijajo in delujejo na drugačen način. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kako je s šolanjem in zaposlitvijo? Kako na avtizem vplivajo pridružene težave v duševnem zdravju in kakšna pridobitev je prvi Center za mladostnike in odrasle z avtizmom v Domžalah – o tem smo govorili v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Gosta oddaje Med štirimi stenami bosta Jerneja in Klemen Renko, profesionalna mama in oče. Njuna mlajša hči Nina se je rodila gluha, z izrazito hipotonijo in hipertonijo, polimikrogirijo ter sumom na mitohondrijsko bolezen. Napovedali so, da po vsej verjetnosti ne bo nikoli hodila in govorila. Že zelo zgodaj sta spoznala, da sta onadva tista, ki ji lahko najbolj pomagata. Začela sta iskati rešitve. Izobraževala sta se na IAHP inštitutu (The institute for the Achievement of Human Potential) in pridobila certifikat "professional mother and father". Pridobila sta veliko znanja in na podlagi le-tega ter izkušenj zbrala najučinkovitejše metode za pospešitev otrokovega razvoja in jih povezala v celovit razvojni program. Danes svetujeta družinam, ki imajo otroke, ki zaostajajo v razvoju. O njihovi družinski življenjski poti in o pozitivnih vidikih izvajanja individualnega razvojnega programa se bo z njima pogovarjala Petra Medved.
Reto center je nevladna neprofitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Delovanje Reto centra vam bomo predstavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!
Partnerja in socialna delavca Branka Knific in Tone Kladnik v okviru Društva za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose Viharnik delata z alkoholiki, njihovimi družinami in drugimi ljudmi v stiski po programu, ki je modificirana oblika socialno-andragoške metode zdravljenja dr. Janeza Ruglja. Program, ki se imenuje Urejanje alkoholikov in drugih ljudi v stiski, je pred tridesetimi leti razvil Tone Kladnik in vanj postopno vpeljeval novosti kot so na primer tekaška šola, preizkusi tekaških zmogljivosti, povezovanje med stanovalci doma upokojencev in družinami iz programa urejanja ter prijateljske skupine kot nadaljevanje rehabilitacije po osnovnem programu, saj urejanje alkoholizma traja vse življenje.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Nekdanja atletinja Brigita Langerholc Žager, na poletnih olimpijskih igrah je nastopila leta 2000 v Sydneju in leta 2008 v Pekingu, je danes družinska in poslovna ženska. Njen prehod iz športnega v običajno življenje pa še zdaleč ni bil lahek. Doživela je krizo in po porodu tudi depresijo, ki si je ni priznala. Danes o depresiji in izhodu iz nje govori odkrito. Sedanje življenje pa gradi na pozitivnem pogledu na svet, izkušnjah iz vrhunskega športa in študija v Združenih državah Amerike, pa tudi na alternativnih oblikah samospoznavanja in zdravljenja.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Izzivi vzgoje tudi v današnjih časih zaposlujejo številne starše, ki iščejo boljše rešitve, konkretne ideje in pozitivno spodbudo za urejanje odnosov v družini. Ena izmed možnosti, ki jo imajo, je preventivni projekt Neverjetna leta, ki v Sloveniji od leta 2015 poteka na ljubljanski pediatrični kliniki, od lani pa še na 8 lokacijah po Sloveniji. O izzivih vzgoje se bomo pogovarjali z Evo Strmljan Kreslin, direktorico Javnega zavoda Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani, ki je ena izmed ustanov, vključenih v projekt Neverjetna leta, in Sašem Stojanovičem, ki se je treninga starševstva udeležil lansko jesen.
Med najbolj ranljivimi skupinami, ki se na trgu dela soočajo s še posebno velikimi težavami pri zaposlovanju, so invalidi. Delo je vrednota, dolgotrajna brezposelnost pa pripomore k temu, da ljudje ostajajo doma, brez socialne mreže ter izgubljajo delovne spretnosti, veščine in občutek lastne vrednosti. Kako izboljšati kakovost življenja nezaposljivih invalidnih oseb in hkrati ohraniti njihove delovne navade? Kako izboljšati zaposlitvene možnosti tudi ob pomoči zaposlitvene rehabilitacije in kako pomembni so zaposlitveni centri za osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti v običajnem delovnem okolju? O tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjama, direktorico Inštituta za razvoj človekovih potencialov Integra Sonjo Bercko Eisenreich in invalidko, ki je zaposlena v Zaposlitvenem centru GEA, Zavodu za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Anito Sternad.
Neveljaven email naslov