Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Je tišine lahko preveč?

10.12.2015

Živimo v svetu dražljajev. Slušnih, vizualnih, vonjalnih?. Pogosto jih je preveč, kar je za naše možgane lahko tudi naporno. Takrat se radi umaknemo med štiri stene, v tišino ali v naravo, kjer je dražljajev manj. Pa ste pomislili, kaj bi se zgodilo, če bi se v tišino ali v temo umaknili za daljši čas? Učinke senzorne deprivacije so poznali že naši predniki, še danes se v zaporih uporablja instrument samice, številne vojske in obveščevalne službe po svetu pa odtegnitev dražljajev uporabljajo kot način mučenja. Zakaj naši možgani potrebujejo dražljaje, da lahko delujejo in zakaj senzorna deprivacija lahko pripelje do psihoze in halucinacij? O tem v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Peter Močnik.

"Zaradi pomanjkanja zaznav možgani začnejo sami ustvarjati zaznave. Rečemo, da imajo ljudje halucinacije."

Živimo v svetu dražljajev. Slušnih, vizualnih, vonjalnih…. Pogosto jih je preveč, kar je za naše možgane lahko tudi naporno. Takrat se radi umaknemo med štiri stene, v tišino ali v naravo, kjer je dražljajev manj, da se spočijemo.

A prevelika odsotnost dražljajev lahko našim možganom tudi škodi, pojasnjuje dr. Samo Ribarič, profesor patofiziologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani:

»Če se uporablja predolgo, to pomeni za večino ljudi več kot 48 ur, ima lahko tudi škodljive učinke. Zaradi pomanjkanja zaznav možgani začnejo sami ustvarjati zaznave. Rečemo, da imajo ljudje halucinacije. Vidijo stvari, ki ne obstajajo, slišijo zvoke in to lahko privede še celo do resnih težav, lahko tudi do dolgotrajne duševne bolezni.«

Učinke senzorne deprivacije so poznali že naši predniki, še danes se v zaporih uporablja instrument samice, številne vojske in obveščevalne službe po svetu pa odtegnitev dražljajev uporabljajo kot način mučenja. Zakaj naši možgani potrebujejo dražljaje, da lahko delujejo in zakaj senzorna deprivacija lahko pripelje do psihoze in halucinacij?

Prve znanstvene eksperimente s senzorno deprivacijo, ki jih je tajno financirala CIA, so opravili že v 50ih in v 60ih letih. Eden od prostovoljcev v eksperimentu, študent Woodburn Heron, je o doživljanju takole zapisal:

»Halucinacije so bile najprej zelo preprostih oblik. Potem so podobe postajale vedno bolj kompleksne z abstraktnimi vzorci kot s kakšnega plakata. Bile so lahko tudi zelo jasne in prepoznavne, kot denimo vrsta malih rumenih ljudi z odprtimi usti in s črnimi kapami. Sledile so bolj strnjene in dinamične: veverice, ki z vrečo čez ramo korakajo čez polje…..prazgodovinske živali, ki hodijo po džungli ali procesija očal, ki maršira po ulici….«

Halucinacije, ki so jih doživljali, so bile tudi čutne ali slišne. Eden od udeležencev eksperimenta je imel občutek, da so ga v roko zadeli izstrelki vesoljske ladje, ki se mu je prikazovala. Znanstveniki so tudi ugotovili, da so čutno prikrajšani posamezniki bolj sugestibilni, kar še danes zlorabljajo zapori, vojske in obveščevalne službe po svetu.

Senzorna deprivacija zapornikov

foto: Flickr

Človek pa ob tem lahko zelo trpi, dodaja dr. Ribarič:

»To je zelo huda oblika trpinčenja. Posameznik se zaveda, da izgublja sliko realnosti, ampak si ne zna pomagati, ker ne ve, kaj storiti. To so lahko zelo hudi občutki tesnobe, ki jih dodatno potencirajo halucinacije. Njihov svet, kakršnega poznajo, se ruši.«

Senzorna deprivacija pa nima vedno samo negativnih učinkov. Počitek od dražljajev pomaga pri sprostitvi, pri razbremenitvi od stresa ter za zdravljenje nekaterih kroničnih bolezni in odvisnosti. A, jasno, v nadzorovanem okolju. Tudi meditacija je lahko način umika od dražljajev, pravi prof. dr. Marko Polič, upokojen profesor psihologije s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:

“Pri meditaciji, ko razmišljamo o eni in isti stvari, odstranimo misel na ostalo, kar pa običajno počnemo v mirnejših, tihih, tudi temnejših okoljih. V takih trenutkih pasivizacije, to vemo še od Arhimeda, pa lahko pridemo tudi do dobrih idej. Arhimed je ravno med kopanjem odkril, kako bo ugotovil količino zlata v kroni. In je potem gol letal po ulicah Sirakuze. A ni treba, da gremo tako daleč.”

Meditacija

foto: Flickr

Pomembno je najti ravnotežje pri izpostavljenosti zaznavam – med obdobjem, ko so jim možgani bolj izpostavljeni ter med obdobjem spanja, miru in počitka.

 


Možgani na dlani

475 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Je tišine lahko preveč?

10.12.2015

Živimo v svetu dražljajev. Slušnih, vizualnih, vonjalnih?. Pogosto jih je preveč, kar je za naše možgane lahko tudi naporno. Takrat se radi umaknemo med štiri stene, v tišino ali v naravo, kjer je dražljajev manj. Pa ste pomislili, kaj bi se zgodilo, če bi se v tišino ali v temo umaknili za daljši čas? Učinke senzorne deprivacije so poznali že naši predniki, še danes se v zaporih uporablja instrument samice, številne vojske in obveščevalne službe po svetu pa odtegnitev dražljajev uporabljajo kot način mučenja. Zakaj naši možgani potrebujejo dražljaje, da lahko delujejo in zakaj senzorna deprivacija lahko pripelje do psihoze in halucinacij? O tem v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Peter Močnik.

"Zaradi pomanjkanja zaznav možgani začnejo sami ustvarjati zaznave. Rečemo, da imajo ljudje halucinacije."

Živimo v svetu dražljajev. Slušnih, vizualnih, vonjalnih…. Pogosto jih je preveč, kar je za naše možgane lahko tudi naporno. Takrat se radi umaknemo med štiri stene, v tišino ali v naravo, kjer je dražljajev manj, da se spočijemo.

A prevelika odsotnost dražljajev lahko našim možganom tudi škodi, pojasnjuje dr. Samo Ribarič, profesor patofiziologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani:

»Če se uporablja predolgo, to pomeni za večino ljudi več kot 48 ur, ima lahko tudi škodljive učinke. Zaradi pomanjkanja zaznav možgani začnejo sami ustvarjati zaznave. Rečemo, da imajo ljudje halucinacije. Vidijo stvari, ki ne obstajajo, slišijo zvoke in to lahko privede še celo do resnih težav, lahko tudi do dolgotrajne duševne bolezni.«

Učinke senzorne deprivacije so poznali že naši predniki, še danes se v zaporih uporablja instrument samice, številne vojske in obveščevalne službe po svetu pa odtegnitev dražljajev uporabljajo kot način mučenja. Zakaj naši možgani potrebujejo dražljaje, da lahko delujejo in zakaj senzorna deprivacija lahko pripelje do psihoze in halucinacij?

Prve znanstvene eksperimente s senzorno deprivacijo, ki jih je tajno financirala CIA, so opravili že v 50ih in v 60ih letih. Eden od prostovoljcev v eksperimentu, študent Woodburn Heron, je o doživljanju takole zapisal:

»Halucinacije so bile najprej zelo preprostih oblik. Potem so podobe postajale vedno bolj kompleksne z abstraktnimi vzorci kot s kakšnega plakata. Bile so lahko tudi zelo jasne in prepoznavne, kot denimo vrsta malih rumenih ljudi z odprtimi usti in s črnimi kapami. Sledile so bolj strnjene in dinamične: veverice, ki z vrečo čez ramo korakajo čez polje…..prazgodovinske živali, ki hodijo po džungli ali procesija očal, ki maršira po ulici….«

Halucinacije, ki so jih doživljali, so bile tudi čutne ali slišne. Eden od udeležencev eksperimenta je imel občutek, da so ga v roko zadeli izstrelki vesoljske ladje, ki se mu je prikazovala. Znanstveniki so tudi ugotovili, da so čutno prikrajšani posamezniki bolj sugestibilni, kar še danes zlorabljajo zapori, vojske in obveščevalne službe po svetu.

Senzorna deprivacija zapornikov

foto: Flickr

Človek pa ob tem lahko zelo trpi, dodaja dr. Ribarič:

»To je zelo huda oblika trpinčenja. Posameznik se zaveda, da izgublja sliko realnosti, ampak si ne zna pomagati, ker ne ve, kaj storiti. To so lahko zelo hudi občutki tesnobe, ki jih dodatno potencirajo halucinacije. Njihov svet, kakršnega poznajo, se ruši.«

Senzorna deprivacija pa nima vedno samo negativnih učinkov. Počitek od dražljajev pomaga pri sprostitvi, pri razbremenitvi od stresa ter za zdravljenje nekaterih kroničnih bolezni in odvisnosti. A, jasno, v nadzorovanem okolju. Tudi meditacija je lahko način umika od dražljajev, pravi prof. dr. Marko Polič, upokojen profesor psihologije s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:

“Pri meditaciji, ko razmišljamo o eni in isti stvari, odstranimo misel na ostalo, kar pa običajno počnemo v mirnejših, tihih, tudi temnejših okoljih. V takih trenutkih pasivizacije, to vemo še od Arhimeda, pa lahko pridemo tudi do dobrih idej. Arhimed je ravno med kopanjem odkril, kako bo ugotovil količino zlata v kroni. In je potem gol letal po ulicah Sirakuze. A ni treba, da gremo tako daleč.”

Meditacija

foto: Flickr

Pomembno je najti ravnotežje pri izpostavljenosti zaznavam – med obdobjem, ko so jim možgani bolj izpostavljeni ter med obdobjem spanja, miru in počitka.

 


06.10.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.09.2016

Ta najstniška leta?.

Vsak dan sprejemamo odločitve in pri tem so naši družbeni stiki seveda zelo pomembni. Se spomnite svojih najstniških let? Kako dobro ste se znašli med sovrstniki? So zelo vplivali na vas? V tokratni oddaji Možgani na dlani bomo minute posvetili tako imenovani socialni nevroznanosti in predstavili delo in raziskave dr. Jennifer Lau in sodelavcev s King's collega v Londonu. Posvečajo se predvsem socialni fobiji in med drugim ugotavljajo, kakšne spremembe se dogajajo v možganih najstnikov pri stiku z okolico, kako dozorevajo različna omrežja oziroma predeli ter zakaj smo si v odzivu na zunanji svet in mnenja vrstnikov različni. Ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač


22.09.2016

Možgani in sladkor

Da hrana vpliva na naše počutje in zdravje, vemo, prav tako smo seznanjeni s tem, na katere sestavine moramo biti pozorni, če se želimo zdravo prehranjevati. Čim manj dodatkov, ojačevalcev okusov, nasičenih maščob in treh belih strupov: bele moke, soli in belega sladkorja. A glede na to, da smo pred kratkim izvedeli, da slovenski otroci in najstniki pojedo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto in da je ameriška sladkorna industrija vplivala za raziskave o tveganih učinkih sladkorja v prehrani, je naše vedenje o škodljivih vplivih sladkorja še vedno pomanjkljivo. Zato se bomo tudi v oddaji Možgani na dlani vprašali, zakaj je lahko kdaj čokolada tolažba, ali je sladkor droga in kako preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne sposobnosti. Na Prvem v četrtkovem jutru ob 7.35! Pripravlja: Špela Šebenik.


15.09.2016

Glagoli in možgani

Tokratna četrtkova jutranja rubrika, ki brska po svetu nevroznanosti, bo pravzaprav nadaljevanje prejšnje. Tudi tokrat bomo prepletali jezikoslovje in nevroznanost in izvedeli, kaj imajo glagoli z zgodnjim prepoznavanjem demence. Zakaj sta si glagola zaljubiti in sovražiti lahko bližje kot zaljubiti in poljubiti? Kako je če iz tvornika spremenimo glagol v trpnik? Malo bomo torej osvežili znanje slovenščine in se pri tem znova nekaj novega naučili o naših možganih. Na Prvem, v četrtek ob 7.35. Pojasnjuje: prof. dr. Tatjana Marvin, predstojnica oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač.


08.09.2016

Dragi prislušalci! O psevdobesedah in demenci.

Dragi prislušalci! Tudi v tem četrtkovem jutru ne bomo počivalci, ampak pogasilci radovednosti iz sveta naših nevronov!


01.09.2016

Čelado na glavo!

Ob skrbi za možgane verjetno najprej pomislimo na kognitivni trening, spanje, telesno aktivnost, malokrat pa najprej na čelado. Nanjo vas bomo spomnili v tokratni oddaji Možgani na dlani, ki se bo na prvi šolski dan podala v promet in med drugim postregla z izsledki raziskave, ki so jo opravili znanstveniki z Univerze v Arizoni. Vprašali so se, kako nošenje čelade pri kolesarjih vpliva na resnost poškodbe glave pri prometnih nesrečah. Podoben izziv so si zastavili tudi raziskovalci na Švedskem, ki so pri študiji uporabili posebne simulacije. Več o tem pa v tokratnem četrtkovem jutru ob 7.35 na Prvem. Z nami bosta: dr. Madelen Fahlstedt in dr. Simon Brezovar. Pripravlja: Mojca Delač.


25.08.2016

"To so bili časi!"

'Oh, to so bili časi!' ali pa 'Ko bi se vsaj lahko vrnili nazaj!' je gotovo kdaj vzkliknil že vsak med nami ali pa vsaj pomislil na kakšno obdobje, ljudi, trenutke, kraje, ki so se še posebej vtisnili v spomin. Ob zaključku poletnih počitnic za primeri najbrž ni potrebno dolgo brskati. Beseda nostalgija izhaja iz stare grščine in pomeni nekakšno željo in hrepenenje po tem, kar je nekoč bilo. Kaj se v trenutkih, ko smo nostalgični, dogaja v naših možganih? Kako se pri tem prepletajo omrežja spominov in čustev? Kaj največkrat spodbudi nostalgijo- je to slaba volja, glasba, slika, ali kaj drugega? Kako so z njo povezane pozitivne in negativne emocije, kaj ima pri tem starost, za kaj je nostalgija koristna in kaj se zgodi, če jo je preveč? Odgovore na vprašanja iščemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje dr. Sanja Šešok, psihologinja z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, sprašuje: Mojca Delač.


18.08.2016

Zaljubljeni do ušes...pardon, do možganov

Povišan srčni utrip, rdečica na obrazu, potne dlani in razširjene zenice. S temi znaki so zaradi počitniških simpatij, prvih poljubov in poletnih romanc marsikdaj povezani tudi naši spomini na poletje. Ali se poleti pogosteje zaljubimo in kaj se takrat zgodi v naših možganih, bomo raziskovali v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. Slišali boste, zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, katere naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo in katere poslabšajo, ko smo "zatreskani", in tudi, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo nesrečno zaljubljeni. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Andreja Gradišar.


11.08.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.08.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.07.2016

3D VID

Ozrite se okrog sebe, narediti obrat po prostoru in z očmi poiščite predmet, ki je od vas najdlje. Morda se nam zdi nekaj samoumevnega, a naša sposobnost, da zaznavamo globino oziroma vidimo svet v 3D dimenziji je kompleksna. Kako sličice iz obeh očes pripotujejo do naših možganskih omrežjih, kdaj se združijo v 3D sliko, kaj se zgodi, če se ne in kako so nas znali pretentati že renesančni slikarji? Vse to v tokratni oddaji Možgani na dlani v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: Prof. dr. Marko Hawlina. Sprašuje: Mojca Delač.


30.06.2016

MOŽGANI V TRGOVINI

V tokratni oddaji se bomo sprehodili med policami trgovin in si privoščili nekaj oglasov. No, ne čisto zares. Radi nakupujete? Se kdaj vprašate, koliko je pri naših izbirah zavestnega in v kolikšni miri naše odločitve določa skrbno načrtovana študija v ozadju oziroma tako imenovani nevromarketing? Od vidnih dražljajev do vonja. Zakaj pri oglasih šteje vsaka sekunda in kaj ima pri tem naša amigdala? Aplikativna nevroznanost je pred številnimi izzivi in sem sodi tudi nevromarketing, o katerem bo spregovoril Manuel Kuran, magister kognitivne psihologije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!


23.06.2016

MISLIM, TOREJ?

Pred vrati so poletne počitnice. Misli na pašo! Ampak- kaj sploh je misel? V slovarju najdemo vrsto opisov, v nevroznanosti pa jo težko sestavimo v enovito definicijo. Jurij Dreo nam bo povedal, koliko je že jasnega o tem, kaj je misel in kje nastane, kako se tega lotevajo tisti, ki preučujejo organ, s katerim mislimo ter tudi, kje so pri tem največji izzivi. Seveda pa nas bo zanimalo tudi, ali na počitnicah mislimo drugače kot med napornim delavnikom. Kaj mislite? Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.


16.06.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


09.06.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.06.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.06.2016

Nosečniški možgani

Med nosečnostjo žensko telo preide mnogo sprememb. Nevroznanstveniki pa so dokazali, da se očitne spremembe dogajajo tudi v možganih bodočih mam. Mnoge ženske so tako med nosečnostjo bolj pozabljive in večkrat raztresene. Ste vedeli, da se volumen možganov v tretjem trimesečju celo vidno zmanjša? Kaj to pomeni in ali so t.i. nosečniški možgani le mit, bo govora v tokratni rubriki Možgani na dlani, ki jo je pripravila Lea Ogrin.


Stran 22 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov