Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po nemško se jim reče "Ohrwürmer" (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- "earworms", mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne? Kje v naših možganih se 'zatakne' pesem in zakaj? Katera so zadnja znanstvena odkritja na tem področju in seveda tudi- ali je že znano in dognano, kaj lahko naredimo, da se te skladbe znebimo? V tokratni rubriki Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Vabljeni k poslušanju! Pripravlja: Mojca Delač.
Po nemško se jim reče »Ohrwürmer« (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- »earworms«, mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne?
Earworm- ušesni črv je del melodija, ki pride neprostovoljno v maše misli in se ponavlja. Pogosto so to koščki pesmi, včasih lahko tudi cela pesem. Vse skupaj lahko traja nekaj sekund ali minut, nekateri ljudje pa so celo poročali, da se jim je neka skladba vrtela v mislih kar nekaj dni.
Dr. Kelly Jakubowski z Univerze Goldsmiths v Londonu se z raziskovanjem ‘ušesnih črvov’ ukvarja že nekaj let. Na vprašanje, zakaj se nam pesem kar naenkrat in neprostovoljno začne vrteti v mislih je odgovorila:
“Zakaj pride to tega, še raziskujemo. Odkrili pa smo že povezavo med pesmimi, ki se nam zataknejo v mislih, in našim razpoloženjem. Trenutno pa raziskujemo tudi, kakšno vlogo igra pri tem spomin. Na primer- ali to, da se nam neka pesem vrti po glavi pomeni, da se jo bomo tudi v prihodnje lažje spomnili”.
Tega fenomena, je pojasnila dr. Jakubowski, še niso ujeli pod FMRI skenerjem, saj je težko ljudi dati pod skener in potem čakati ure in ure, morda celo dneve in dneve, da se pojavi. Se pa pri raziskovanju poslužujejo drugih raziskovalnih metod.
Odkrili smo na primer povezavo med čustvenim odzivom na pesem, ki se ponavlja v glavi, to je, ali so jo ljudje imeli za nekaj motečega ali za nekaj dobrega, z velikostjo možganskih mrež, ki so povezane s procesiranjem emocij. Prav tako pa smo ugotovili tudi, da je pogostost tega pojava povezana z velikostjo predelov za auditorno, torej slušno procesiranje in tudi predelov za spomin.
“Odgovor na to bi radi poiskali v prihodnosti. V najnovejši študiji smo zajeli približno 2500 ljudi in le kakšen odstotek je poročal, da se jim skladba nikoli ni zataknila v mislih in tam ponavljala. Je pa takšne posameznike zelo težko najti. Vemo seveda, da obstajajo razlike med posamezniki tudi v tavanju misli in spontanosti, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bilo tako tudi pri glasbi, ki se nam zatakne v mislih”.
“Ugotovila sem, da so po navadi te melodije, ki se nam zataknejo zelo natančna preslikava originalnih skladb, tudi ko govorimo o tempu. Prav tako so prisotne povezave z razpoloženjem. Ljudje, ki so bili bolj v nekem stanju budnosti in pripravljenosti so si v glavi vrteli skladbe s hitrejšim tempom, tisti, ki so bili bolj utrujeni in zaspani pa počasnejšim. To potrjuje predvidevanje, da so te »ušesni črvi« povezani z našim razpoloženjem”.
Več in podrobneje, tudi o tem, kako se znebiti koščkov skladb, ki se nam vrtijo in vrtijo in vrtijo in vrtijo … po mislih, pa v zgornjem posnetku!
475 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Po nemško se jim reče "Ohrwürmer" (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- "earworms", mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne? Kje v naših možganih se 'zatakne' pesem in zakaj? Katera so zadnja znanstvena odkritja na tem področju in seveda tudi- ali je že znano in dognano, kaj lahko naredimo, da se te skladbe znebimo? V tokratni rubriki Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Vabljeni k poslušanju! Pripravlja: Mojca Delač.
Po nemško se jim reče »Ohrwürmer« (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- »earworms«, mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne?
Earworm- ušesni črv je del melodija, ki pride neprostovoljno v maše misli in se ponavlja. Pogosto so to koščki pesmi, včasih lahko tudi cela pesem. Vse skupaj lahko traja nekaj sekund ali minut, nekateri ljudje pa so celo poročali, da se jim je neka skladba vrtela v mislih kar nekaj dni.
Dr. Kelly Jakubowski z Univerze Goldsmiths v Londonu se z raziskovanjem ‘ušesnih črvov’ ukvarja že nekaj let. Na vprašanje, zakaj se nam pesem kar naenkrat in neprostovoljno začne vrteti v mislih je odgovorila:
“Zakaj pride to tega, še raziskujemo. Odkrili pa smo že povezavo med pesmimi, ki se nam zataknejo v mislih, in našim razpoloženjem. Trenutno pa raziskujemo tudi, kakšno vlogo igra pri tem spomin. Na primer- ali to, da se nam neka pesem vrti po glavi pomeni, da se jo bomo tudi v prihodnje lažje spomnili”.
Tega fenomena, je pojasnila dr. Jakubowski, še niso ujeli pod FMRI skenerjem, saj je težko ljudi dati pod skener in potem čakati ure in ure, morda celo dneve in dneve, da se pojavi. Se pa pri raziskovanju poslužujejo drugih raziskovalnih metod.
Odkrili smo na primer povezavo med čustvenim odzivom na pesem, ki se ponavlja v glavi, to je, ali so jo ljudje imeli za nekaj motečega ali za nekaj dobrega, z velikostjo možganskih mrež, ki so povezane s procesiranjem emocij. Prav tako pa smo ugotovili tudi, da je pogostost tega pojava povezana z velikostjo predelov za auditorno, torej slušno procesiranje in tudi predelov za spomin.
“Odgovor na to bi radi poiskali v prihodnosti. V najnovejši študiji smo zajeli približno 2500 ljudi in le kakšen odstotek je poročal, da se jim skladba nikoli ni zataknila v mislih in tam ponavljala. Je pa takšne posameznike zelo težko najti. Vemo seveda, da obstajajo razlike med posamezniki tudi v tavanju misli in spontanosti, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bilo tako tudi pri glasbi, ki se nam zatakne v mislih”.
“Ugotovila sem, da so po navadi te melodije, ki se nam zataknejo zelo natančna preslikava originalnih skladb, tudi ko govorimo o tempu. Prav tako so prisotne povezave z razpoloženjem. Ljudje, ki so bili bolj v nekem stanju budnosti in pripravljenosti so si v glavi vrteli skladbe s hitrejšim tempom, tisti, ki so bili bolj utrujeni in zaspani pa počasnejšim. To potrjuje predvidevanje, da so te »ušesni črvi« povezani z našim razpoloženjem”.
Več in podrobneje, tudi o tem, kako se znebiti koščkov skladb, ki se nam vrtijo in vrtijo in vrtijo in vrtijo … po mislih, pa v zgornjem posnetku!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsak dan sprejemamo odločitve in pri tem so naši družbeni stiki seveda zelo pomembni. Se spomnite svojih najstniških let? Kako dobro ste se znašli med sovrstniki? So zelo vplivali na vas? V tokratni oddaji Možgani na dlani bomo minute posvetili tako imenovani socialni nevroznanosti in predstavili delo in raziskave dr. Jennifer Lau in sodelavcev s King's collega v Londonu. Posvečajo se predvsem socialni fobiji in med drugim ugotavljajo, kakšne spremembe se dogajajo v možganih najstnikov pri stiku z okolico, kako dozorevajo različna omrežja oziroma predeli ter zakaj smo si v odzivu na zunanji svet in mnenja vrstnikov različni. Ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač
Da hrana vpliva na naše počutje in zdravje, vemo, prav tako smo seznanjeni s tem, na katere sestavine moramo biti pozorni, če se želimo zdravo prehranjevati. Čim manj dodatkov, ojačevalcev okusov, nasičenih maščob in treh belih strupov: bele moke, soli in belega sladkorja. A glede na to, da smo pred kratkim izvedeli, da slovenski otroci in najstniki pojedo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto in da je ameriška sladkorna industrija vplivala za raziskave o tveganih učinkih sladkorja v prehrani, je naše vedenje o škodljivih vplivih sladkorja še vedno pomanjkljivo. Zato se bomo tudi v oddaji Možgani na dlani vprašali, zakaj je lahko kdaj čokolada tolažba, ali je sladkor droga in kako preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne sposobnosti. Na Prvem v četrtkovem jutru ob 7.35! Pripravlja: Špela Šebenik.
Tokratna četrtkova jutranja rubrika, ki brska po svetu nevroznanosti, bo pravzaprav nadaljevanje prejšnje. Tudi tokrat bomo prepletali jezikoslovje in nevroznanost in izvedeli, kaj imajo glagoli z zgodnjim prepoznavanjem demence. Zakaj sta si glagola zaljubiti in sovražiti lahko bližje kot zaljubiti in poljubiti? Kako je če iz tvornika spremenimo glagol v trpnik? Malo bomo torej osvežili znanje slovenščine in se pri tem znova nekaj novega naučili o naših možganih. Na Prvem, v četrtek ob 7.35. Pojasnjuje: prof. dr. Tatjana Marvin, predstojnica oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač.
Dragi prislušalci! Tudi v tem četrtkovem jutru ne bomo počivalci, ampak pogasilci radovednosti iz sveta naših nevronov!
Ob skrbi za možgane verjetno najprej pomislimo na kognitivni trening, spanje, telesno aktivnost, malokrat pa najprej na čelado. Nanjo vas bomo spomnili v tokratni oddaji Možgani na dlani, ki se bo na prvi šolski dan podala v promet in med drugim postregla z izsledki raziskave, ki so jo opravili znanstveniki z Univerze v Arizoni. Vprašali so se, kako nošenje čelade pri kolesarjih vpliva na resnost poškodbe glave pri prometnih nesrečah. Podoben izziv so si zastavili tudi raziskovalci na Švedskem, ki so pri študiji uporabili posebne simulacije. Več o tem pa v tokratnem četrtkovem jutru ob 7.35 na Prvem. Z nami bosta: dr. Madelen Fahlstedt in dr. Simon Brezovar. Pripravlja: Mojca Delač.
'Oh, to so bili časi!' ali pa 'Ko bi se vsaj lahko vrnili nazaj!' je gotovo kdaj vzkliknil že vsak med nami ali pa vsaj pomislil na kakšno obdobje, ljudi, trenutke, kraje, ki so se še posebej vtisnili v spomin. Ob zaključku poletnih počitnic za primeri najbrž ni potrebno dolgo brskati. Beseda nostalgija izhaja iz stare grščine in pomeni nekakšno željo in hrepenenje po tem, kar je nekoč bilo. Kaj se v trenutkih, ko smo nostalgični, dogaja v naših možganih? Kako se pri tem prepletajo omrežja spominov in čustev? Kaj največkrat spodbudi nostalgijo- je to slaba volja, glasba, slika, ali kaj drugega? Kako so z njo povezane pozitivne in negativne emocije, kaj ima pri tem starost, za kaj je nostalgija koristna in kaj se zgodi, če jo je preveč? Odgovore na vprašanja iščemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje dr. Sanja Šešok, psihologinja z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, sprašuje: Mojca Delač.
Povišan srčni utrip, rdečica na obrazu, potne dlani in razširjene zenice. S temi znaki so zaradi počitniških simpatij, prvih poljubov in poletnih romanc marsikdaj povezani tudi naši spomini na poletje. Ali se poleti pogosteje zaljubimo in kaj se takrat zgodi v naših možganih, bomo raziskovali v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. Slišali boste, zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, katere naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo in katere poslabšajo, ko smo "zatreskani", in tudi, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo nesrečno zaljubljeni. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Andreja Gradišar.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ozrite se okrog sebe, narediti obrat po prostoru in z očmi poiščite predmet, ki je od vas najdlje. Morda se nam zdi nekaj samoumevnega, a naša sposobnost, da zaznavamo globino oziroma vidimo svet v 3D dimenziji je kompleksna. Kako sličice iz obeh očes pripotujejo do naših možganskih omrežjih, kdaj se združijo v 3D sliko, kaj se zgodi, če se ne in kako so nas znali pretentati že renesančni slikarji? Vse to v tokratni oddaji Možgani na dlani v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: Prof. dr. Marko Hawlina. Sprašuje: Mojca Delač.
V tokratni oddaji se bomo sprehodili med policami trgovin in si privoščili nekaj oglasov. No, ne čisto zares. Radi nakupujete? Se kdaj vprašate, koliko je pri naših izbirah zavestnega in v kolikšni miri naše odločitve določa skrbno načrtovana študija v ozadju oziroma tako imenovani nevromarketing? Od vidnih dražljajev do vonja. Zakaj pri oglasih šteje vsaka sekunda in kaj ima pri tem naša amigdala? Aplikativna nevroznanost je pred številnimi izzivi in sem sodi tudi nevromarketing, o katerem bo spregovoril Manuel Kuran, magister kognitivne psihologije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
Pred vrati so poletne počitnice. Misli na pašo! Ampak- kaj sploh je misel? V slovarju najdemo vrsto opisov, v nevroznanosti pa jo težko sestavimo v enovito definicijo. Jurij Dreo nam bo povedal, koliko je že jasnega o tem, kaj je misel in kje nastane, kako se tega lotevajo tisti, ki preučujejo organ, s katerim mislimo ter tudi, kje so pri tem največji izzivi. Seveda pa nas bo zanimalo tudi, ali na počitnicah mislimo drugače kot med napornim delavnikom. Kaj mislite? Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Med nosečnostjo žensko telo preide mnogo sprememb. Nevroznanstveniki pa so dokazali, da se očitne spremembe dogajajo tudi v možganih bodočih mam. Mnoge ženske so tako med nosečnostjo bolj pozabljive in večkrat raztresene. Ste vedeli, da se volumen možganov v tretjem trimesečju celo vidno zmanjša? Kaj to pomeni in ali so t.i. nosečniški možgani le mit, bo govora v tokratni rubriki Možgani na dlani, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
Neveljaven email naslov