Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pianisti, posebno profesionalni, imajo izjemno sposobnost koordinacije obeh rok. Tudi tukaj seveda drži, da vaja dela mojstra in uri naše nevrone. Kaj pa zavezovanje čevljev, uporaba računalniške tipkovnice, nož v eni roki in vilice v drugi roki, ko jemo?… naši možgani morajo pogosto, četudi na to niti ne pomislimo, usklajevati koordinacijo in gibe obeh rok hkrati. Kako to počnejo?
Najprej sem v snemalni studio povabila našega glasbenega urednika Mateja Jevniška, profesorja glasbe, ki ga črno-bele tipke spremljajo že dolgo vrsto let. Kot sam pravi, je vse skupaj seveda “vaja, vaja, vaja”, tako da leva roka zdaj že čisto avtomatično sledi desni in išče harmonije. Kaj nam je zaigral,seveda lahko slišite v oddaji.
V London sem za pojasnila poklicala prof. dr. Patricka Haggarda, z Inštituta za kognitivno nevroznanost na UCL (University College London):
“Ko razmišljamo o koordinaciji dvojnega gibanja, moramo to razdeliti na dve skupini. Na primere, ko so si gibi podobni- pa vzemimo za primer hojo. Leva noga dela podobne gibe kot desna noga, le, da je to z zamikom. Če obe polovici telesa izvajata podobne gibe z zamikom, naši možgani dojemajo to z enotnim vzorcem oziroma enim motoričnim programom, kot bi to tudi lahko poimenovali. Drugi primer pa je, recimo pri klavirju, da vsaka roka deluje po povsem drugačnem motoričnem programu, kar smo lahko slišali tudi na začetku vaše oddaje. Naši možgani torej delajo dvoje- gibe leve roke, gibe desne roke, poleg tega pa oboje usklajujejo v neko celoto. Na ravni strukture in delovanja možganov je tukaj znanega veliko. Gibanje leve roke nadzoruje desna možganska polobla in obratno. Imamo torej dva motorična sistema, ki lahko delujeta neodvisno. Ampak, pomembno vprašanje- kako jih potem lahko povežemo skupaj? Tukaj ključno vlogo igra struktura, ki se imenuje kalozni korpus in povezuje obe hemisferi.”
Razumevanje delovanja koordinacije obeh rok pri zdravih posameznikih pa seveda pomeni temelj razumevanja za uporabo znanj v klinični praksi:
“Recimo pri ljudeh, ki so utrpeli možgansko kap. Po navadi je pri tem poškodovana ena hemisfera, kar vpliva na gibanje enega dela telesa. Vprašanje pa je, kako naj poteka rehabilitacija? Recimo, da je bila prizadeta leva hemisfera in posameznik ne more uporabljati desne roke. Navadno se zgodi, da se prilagodijo in začnejo pisati z levo in obratno. Zelo pomembno vprašanje je, ali je bolje, da pacientom dovolimo, da uporabljajo funkcionalno roko ali da jim tega ne dovolimo in rečemo, da uporabljajo roko, ki je prizadeta? Ali se je torej bolje osredotočiti na prizadeto hemisfero in jo znova izuriti ali uporabljati zdravo možgansko poloblo. Zanimivo bi bilo tudi raziskovati, kako zdrava hemisfera pomaga prizadeti s ponovnim učenjem motoričnih vzorcev gibanja.”
In kaj ima pri vsem tem “feedback” (povratni) in “feedforward” (vnaprejšnji) mehanizem? Kliknite na zgornjo povezavo za predvajanje in vse bo jasno!
484 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Pianisti, posebno profesionalni, imajo izjemno sposobnost koordinacije obeh rok. Tudi tukaj seveda drži, da vaja dela mojstra in uri naše nevrone. Kaj pa zavezovanje čevljev, uporaba računalniške tipkovnice, nož v eni roki in vilice v drugi roki, ko jemo?… naši možgani morajo pogosto, četudi na to niti ne pomislimo, usklajevati koordinacijo in gibe obeh rok hkrati. Kako to počnejo?
Najprej sem v snemalni studio povabila našega glasbenega urednika Mateja Jevniška, profesorja glasbe, ki ga črno-bele tipke spremljajo že dolgo vrsto let. Kot sam pravi, je vse skupaj seveda “vaja, vaja, vaja”, tako da leva roka zdaj že čisto avtomatično sledi desni in išče harmonije. Kaj nam je zaigral,seveda lahko slišite v oddaji.
V London sem za pojasnila poklicala prof. dr. Patricka Haggarda, z Inštituta za kognitivno nevroznanost na UCL (University College London):
“Ko razmišljamo o koordinaciji dvojnega gibanja, moramo to razdeliti na dve skupini. Na primere, ko so si gibi podobni- pa vzemimo za primer hojo. Leva noga dela podobne gibe kot desna noga, le, da je to z zamikom. Če obe polovici telesa izvajata podobne gibe z zamikom, naši možgani dojemajo to z enotnim vzorcem oziroma enim motoričnim programom, kot bi to tudi lahko poimenovali. Drugi primer pa je, recimo pri klavirju, da vsaka roka deluje po povsem drugačnem motoričnem programu, kar smo lahko slišali tudi na začetku vaše oddaje. Naši možgani torej delajo dvoje- gibe leve roke, gibe desne roke, poleg tega pa oboje usklajujejo v neko celoto. Na ravni strukture in delovanja možganov je tukaj znanega veliko. Gibanje leve roke nadzoruje desna možganska polobla in obratno. Imamo torej dva motorična sistema, ki lahko delujeta neodvisno. Ampak, pomembno vprašanje- kako jih potem lahko povežemo skupaj? Tukaj ključno vlogo igra struktura, ki se imenuje kalozni korpus in povezuje obe hemisferi.”
Razumevanje delovanja koordinacije obeh rok pri zdravih posameznikih pa seveda pomeni temelj razumevanja za uporabo znanj v klinični praksi:
“Recimo pri ljudeh, ki so utrpeli možgansko kap. Po navadi je pri tem poškodovana ena hemisfera, kar vpliva na gibanje enega dela telesa. Vprašanje pa je, kako naj poteka rehabilitacija? Recimo, da je bila prizadeta leva hemisfera in posameznik ne more uporabljati desne roke. Navadno se zgodi, da se prilagodijo in začnejo pisati z levo in obratno. Zelo pomembno vprašanje je, ali je bolje, da pacientom dovolimo, da uporabljajo funkcionalno roko ali da jim tega ne dovolimo in rečemo, da uporabljajo roko, ki je prizadeta? Ali se je torej bolje osredotočiti na prizadeto hemisfero in jo znova izuriti ali uporabljati zdravo možgansko poloblo. Zanimivo bi bilo tudi raziskovati, kako zdrava hemisfera pomaga prizadeti s ponovnim učenjem motoričnih vzorcev gibanja.”
In kaj ima pri vsem tem “feedback” (povratni) in “feedforward” (vnaprejšnji) mehanizem? Kliknite na zgornjo povezavo za predvajanje in vse bo jasno!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kljub temu, da so naši možgani res svojevrstno vesolje zmogljivosti, pa vsega vendarle ne zmorejo. Recimo izvajati dveh miselno zahtevnih nalog hkrati. Včasih je ta sposobnost zelo priročna in celo nujna, v drugih okoliščinah pa predstavlja veliko oviro in nevarnost. Sploh ko je pozornost ključna in kljub temu, da je morda ena od nalog, ki ju izvajamo hkrati, že avtomatizirana. V tokratni oddaji možgani na dlani bomo dobili vpogled v raziskave in izsledke študij o uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Skozi oddajo nas bo odpeljal dr. Simon Brezovar,sopotnica z vprašanji - Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov